Astma je kronična bolezen, spremlja pa jo nenehno vnetje dihalnih poti.

Kaj povzroča nastanek astme?

Pri ljudeh, ki so gensko nagnjeni k astmi, jo lahko sprožijo alergeni in virusi. Med najpogostejše vzročne alergene sodijo hišna pršica, pelodi dreves, trav ter plevela in živalska dlaka. Znana pa je tudi poklicna astma, kjer so alergeni prisotni v delovnem okolju. Stik z alergenom poslabša stanje astme. Tako lahko najlažje pride tudi do okužbe dihal.

Kateri so najpogostejši simptomi astme?

Strokovnjaki pravijo, da simptomi astme praviloma veljajo za občasne. Najpogosteje pa se pokažejo v zgodnjih jutranjih urah ali pa ob večjem telesnem naporu.

Najpogostejši simptomi so:

• kašelj,
• dušenje,
• tiščanje v prstnem košu,
• nabiranje sluzi,
• piskanje.

Kako pri astmi postaviti diagnozo?

Diagnoza pri astmi ne temelji samo na telesnem pregledu bolnika, ampak na anamnezi in funkcijskih preiskavah. Pri bolniku, kjer zdravniki sumijo, da gre za astmo, je najprej potrebna preiskava pljučne funkcije oziroma spirometrija. Zaradi najrazličnejših okoliščin pa morajo strokovnjaki poseči tudi po bronhodilatatornem oz. bronhialnem provokacijskem testu z metaholinom.

Kako poteka zdravljenje astme?

Pri večini astmatikov lahko s pravilnim zdravljenjem in rednim jemanjem zdravil dosežemo skorajda popolno stabilizacijo astme. V praksi to pomeni, da se lahko občutno zmanjšajo simptomi in tudi pogostost poslabšanj. Možno pa je vsekakor tudi, da se napredovanje bolezni lahko popolnoma ustavi. Trenutno še ne poznamo zdravila, ki bi astmo lahko povsem pozdravilo. Potrebno je vzeti v zakup, da je pri tem potrebno dolgoletno oziroma vseživljenjsko zdravljenje.

Katera zdravila se uporabljajo za zdravljenje astme?

Preprečevalci

Inhalacijski glukokortikoidi veljajo za najpomembnejša zdravila pri astmi. Gre za posebno vrsto preprečevalcev. Njihova naloga je, da zmanjšujejo vnetje v dihalnih poteh. Tako preprečujejo simptome astme.

Potrebno pa jih je uporabljati redno, vsak dan, celo takrat, ko bolnik nima njenih simptomov. Njihov učinek se namreč pojavi šele čez nekaj dni ali celo šele čez nekaj tednov. Lahko se uporabljajo v obliki pršil ali v obliki praška za inhaliranje. Veljajo za povsem varna zdravila.

Njihovo dozo je potrebno sproti prilagajati. Prava doza je tista, ob kateri bolnik ne kaže nikakršnih simptomov astme. To v praksi pomeni, da lahko povsem normalno spi, ne potrebuje olajševalca in doma ter v službi normalno opravlja svoje delo. Astma je v tem primeru popolnoma pod nadzorom.

Olajševalci

Poleg preprečevalcev pri astmi uporabljamo tudi olajševalce oziroma inhalacijske bronhodilatatorje. Njihova naloga je, da širijo dihalne poti in tako ublažijo simptome, ki se pojavijo ob njenem poslabšanju. Njihova uporaba ni stalna. Uporabljamo jih namreč samo po potrebi, njihov učinek pa se pojavi takoj. Tudi ta oblika zdravil se lahko uporablja v obliki pršil ali pa praškov za inhaliranje.