Javnost se je o astmatičnih obolenjih začela ozaveščati šele pred kratkim. Razlog za to je v zadnjem desetletju epidemiološko gledano močno povečano pojavljanje, zlasti v razvitejših deželah in bogatejših družbenih slojih, kjer je več alergijskih bolezni.

Kaj povzroča pojav astme?

• Ena izmed teorij pravi, da astmo povzročajo dobre higienske razmere – če dojenček kmalu po rojstvu pride v stik z bakterijami, se nemudoma aktivira imunska obramba proti bakterijskim okužbam. Ko bakterij ni dovolj, se lahko razvijejo astma in druge alergije. Tako imenovana higienska hipoteza (ker so bogate hiše čiste hiše) razlaga širjenje astme v bogatejših predelih sveta.
• Podobna teorija opisuje vpliv dela imunskega sistema, ki skrbi za obrambo pred črevesnimi zajedavci – te celice so odgovorne tudi za alergijske reakcije, in ker je v zahodnem svetu takšnih zajedavcev malo, naj bi bil imunski odziv na alergene toliko močnejši.
• Tretja teorija pa za širjenje astme krivi onesnaženje zraka. Za določene industrijske kemikalije je sicer dokazano, da lahko povzročajo akutne napade astme, ni pa dokazano, da bi bile vzrok za njen razvoj. Omeniti je treba, da je v zahodni Evropi koncentracija večine onesnaževalcev zraka pomembno upadla, medtem ko se razširjenost astme povečuje. 

Skratka, povečani sta pogostost astmatičnih obolenj in celo smrtnost, pa vendarle študije niso tako napredne, da bi razjasnile natančen vzrok za nastanek. Obveljala je najbolj verjetna hipoteza, da gre za kombinacijo genetskih, razvojnih in okoljskih dejavnikov.

Postavitev diagnoze

Tej kompleksni bolezni pripisujemo nenehno vnetje dihalnih kanalov oziroma bronhijev, kar vpliva na pretok zraka v pljuča (in iz njih) ter povzroča oteženo dihanje. Ko alergeni ali zgolj iritatorji pridejo v stik z vnetimi bronhiji, se ti zaradi prekomerne imunske reakcije še bolj zožijo, stisnejo in s tem močno otežijo dihanje. Z napredujočim stadijem sindroma pride do astmatičnega napada, kar pomeni, da se izločanje sluzi na stenah bronhijev močno poveča, dihanje pa postane skorajda nemogoče.

Simptomi se kažejo zelo neredno. Zaradi pretiranega napihovanja prsnega koša in bronhijev ter vsrkavanja tkiva med rebri in nad grodnico ter ključnicama zdravnik s stetoskopom zazna sopenje, pojavi se hlastanje za zrakom, izdihovanje je daljše od vdihovanja. Čeprav med napadi nekateri bolniki ne kažejo nobenih znakov, se med hujšimi napadi koža opazno obarva modro, bolnik pa začne čutiti bolečino v prsnem košu in občutek davljenja. Mogoča je izguba zavesti. Na osnovi tipičnih simptomov in znakov diagnozo v večini primerov postavi kar osebni zdravnik.

Zdravljenje 

Slabo zdravljena astma vam lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost življenja ali ga celo nevarno ogroža. Zdravljenje mora biti redno in neprekinjeno. 

Bolnikom s pogostimi simptomi se priporoča redno jemanje preventivnih zdravil – ob lažjih simptomih, kot sta sopenje in zadihanost, pomaga že vdihovanje kortikosteroidov ali bronhodilatorjev, ki sproščajo gladke mišice v stenah dihalnih poti. Pri hujših napadih pa je treba jemati steroide (z inhaliranjem, oralno ali intravenozno), ki zavrejo vnetja in zmanjšajo oteklost zunanjih sten dihalnih poti.

Astmo je bistveno težje obvladovati, če kadite, imate prekomerno telesno težo, obolelo ščitnico, sladkorno bolezen in imate znake popuščanja srca.