V opomin vsem preteklim tovrstnim oblikam ravnanja, so Združeni narodi 26. junij razglasili za mednarodni dan v podporo žrtvam različnih oblik mučenja. Namen tega dne je na eni strani poudariti, da je mučenje kaznivo dejanje in na drugi strani počastiti spomin na umrle zaradi mučenja ter podpreti vse tiste, ki so mučenje preživeli.

Kakršnokoli nečloveško in ponižujoče dejanje je obsojanja vredno 

26. junij kot Mednarodni dan podpore žrtvam mučenja obeležujemo od leta 1997, ko so Združeni narodi tudi uradno obsodili kakršnokoli tovrstno ravnanje. Mednarodni dan je hkrati obletnica Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugim oblikam krutega in nečloveškega ravnanja iz leta 1987, katere podpisnica je tudi Slovenija. 

Vse države podpisnice so se s podpisom konvencije obvezale, da bodo obsojale in preprečevale kakršnokoli ponižujoče in nečloveško dejanje. Vendar na žalost temu ni tako. Po podatkih organizacije za človekove pravice (Amnesty International) po svetu danes še vedno prihaja do različnih oblik mučenja ljudi v kar 141 državah, bodisi zaradi njihovega političnega prepričanja, javnega združevanja in delovanja ali pa ker so obravnavani kot drugačni – glede na svojo versko, narodnostno ali spolno pripadnost. 

Svetovna prepoved, ki na žalost v mnogih državah ne velja

Čeprav naj bi 26. junij veljal za poseben dan, namenjen žrtvam trpinčenja in okrutnih dejanj, ter nekakšna svetovna prepoved mučenju in slabega ravnanja, opažamo da je v realnem svetu stanje popolnoma drugačno. 

Ljudje si predstavljamo, da se takšna skrajno nečloveška dejanja dogajajo le v vojnem času ali pa se uporabljajo proti osumljencem za terorizem, a na žalost to ne drži. Z različnimi obliki poniževalnega in grdega ravnanja se lahko srečujemo v različnih situacijah oziroma okoliščinah. Predvsem gre za ustanove, kjer bivajo ljudje katerim je bila odvzeta prostost, kjer se mučenje uporablja kot eden od načinov pridobivanja informacij. 

Mučenje ne obstaja le v njegovih najhujših oblikah, kot je na primer pretepanje, bičanje, opekline s cigareti in še mnogo drugega, ampak gre pri tem tudi za vsa poniževalna ravnanja, nečloveška kaznovanja in druge oblike nasilja in represije. Lahko tudi zgolj kot neprimerne bivalne razmere ali prikrajšanje hrane in pijače.

Žrtev mučenja je lahko kdorkoli 

Ob mednarodnem dnevu na nek način izkažemo spoštovanje do vseh tistih, ki so bili kdaj žrtve mučenja in so to težko preizkušnjo preživeli, hkrati pa žalujemo za vsemi tistimi, ki takšnega trpljenja niso prestali. Hkrati pa je to tudi neke vrste opozorilo, da se tovrstna ravnanja ne smejo dogajati v nikakršni obliki. 

Skorajda vsak lahko postane žrtev mučenja, ne glede na starost, spol etnično poreklo ali politiko. V številnih državah so posamezniki mučeni predvsem zaradi političnih razlogov ali zaradi svobodnega izražanja. Pogosto so žrtve osumljenci kaznivih dejanj in tisti, ki prihajajo iz skupin, ki so neprivilegirane že same po sebi, kot so na primer otroci, ženske, člani etničnih manjši, homoseksualci in drugi.

Po mučenju se je težko vrniti v vsakdanje življenje

Dejstvo je, da se je po mučenju težko vrniti v vsakdanje življenje. Veliko žrtev niti ne želi govoriti o svoji negativni izkušnji, zato se v številnih državah oblikujejo različne organizacije v pomoč žrtvam mučenja. Njihov glavni namen je zmanjšanje fizične in psihične bolečine in pomoč žrtvam pri vključevanju v normalno življenje. Prav tako pa tovrstne organizacije nudijo podporo pri uveljavljanju pravic do resnice in pravne pomoči.

Žrtve mučenja so pogosto nezmožne ali pa enostavno preveč prestrašene, da bi mučenje prijavile, velikokrat pa ne verjamejo, da bodo temu sledili učinkoviti ukrepi. Zato je pravna pomoč, ki jo nudijo tovrstne nevladne organizacije z vidika odkrivanja resnice, izjemno pomembna. 

Obseg mučenja na globalni ravni je težko oceniti 

Danes je nemogoče oceniti obseg mučenja na globalni ravni, saj se le ta običajno dogaja za zaprtimi vrati. Prav tako je veliko držav, ki mučenja ne odobravajo oziroma ga celo obsojajo, na drugi strani pa pogosto vlagajo ogromno sredstev v njegovo zanikanje in prikrivanje. 

Mučenje ne more biti nikoli legalno in sprejemljivo, zato vse države, ki tovrstnih dejanj ne prepovedujejo ali kaznujejo, dejansko kršijo mednarodno sprejete standarde. Opažamo, da je glede na trenutno stanje v svetu, potrebno še veliko storiti za odpravo takšnega izjemno nečloveškega ravnanja.