Brutalno iskrena izpoved ženske, ki je v zvezi s 60-letnim moškim, vas bo pustila odprtih ust! 🤭
""ON je tvoj novi?" mi zašepeta prijateljica, medtem ko se moj 60-letni partner nameni v toaletne prostore njegovega stanovanja, kamor sem se pred kratkim preselila tudi jaz.
Dobesedno zasuje me s vprašanji: "Mislila sem, da je tvoj oče! Ali je zelo bogat? Ti daje žepnino? Ali še sploh zmore ... saj veš ... posteljne aktivnosti?"
Sama se samo nasmehnem in ji v normalni frekvenci formalno odgovorim, da ga ljubim in to je zame najbolj pomembno. Ona končno utihne, a njen obsojajoči pogled mi pove vse.
Partnerja, ki je 29 let starejši od mene, sem spoznala na koncertu pred osemnajstimi meseci. In kljub razliki v letih se sčasoma nameravava poročiti. Generacijski prepad naju je na začetku najinega poznanstva res skoraj razdružil, potem pa sva vse skupaj dobro premislila in se o najini prihodnosti odločila pošteno pogovoriti.
Sama sem v svojih 30-ih in imam vrh glave zanič fantov, ki so vsi po vrsti razvajeni mamini sinčki brez hrbtenice. Tako sem se odločila, da mu dam priložnost, da poskusiva in uspeva.
Čeprav je najstarejši moški, s katerim sem se kdaj koli videvala, je bila večina mojih bivših med 15 in 20 let starejša od mene, torej sem družbe starejših že navajena.
Ne glede na starost mojega zdajšnjega partnerja, imava veliko skupnih interesov, zaradi katerih so najini pogovori globoki in zanimivi. Njegova prisotnost v mojem življenju name deluje resnično pomirjevalno. Odkar sva se spoznala, sem nehala popivati in seksati z neznanci, da bi se počutila bolje. Namesto tega sedaj vikende preživljam ob gledanju filma ali ob pogovorih o filozofiji.
Vem, da je plitvo, a mene sploh ne moti, ker sem v njegovem objemu videti kot trofeja.
Iskrica v njegovih očeh, ko sva zunaj in nosim seksi dekolte, je neprecenljiva - in vedno me pohvali, zaradi česar se počutim odlično.
Seveda ima najino razmerje tudi slabosti. Velikokrat nama po ulici sledijo zgroženi pogledi, ker se drživa za roko, nekateri so celo tako zelo obsojajoči, da začnem jokati. Enkrat sva se na avtobusu poljubila in nek moški je zakričal na naju, da sva "OGABNA!".
Seveda je velika razlika tudi v najinem videzu, saj sem sama videti zelo mladostno, oblačim se sila moderno in pridno skrbim za svoje telo, on pa je videti, no, kako naj rečem - kot starec.
Vem, vem, kaj vas najbolj zanima, pravkar prihajamo do tega! Da, v spalnici imava težave.
Kot mnogi starejši moški se tudi on trudi, da bi ohranil erekcijo. Pogosto se namesto seksa zatečeva k enostranski predigri ali božanju.
Sama imam hud občutek krivde, počutim se namreč, kot da sem jaz kriva, ker mu ne stoji. Zavedam se, da je to smešno razmišljanje, a si ne morem pomagati. Ko mi jo poliže, je nebeško, a vseeno hrepenim po tem, da vstopi vame in mu njegov korenjak zdrži trd več kot le nekaj sekund.
Imam zelo močno spolno slo in sem se o tej njegovi težavi že poskušala pogovoriti z njim, a sva se do zdaj še vedno samo skregala, kar vse skupaj še samo poslabša. Tako malokrat nama je uspelo seksati, da se vsakega najinega spolnega odnosa spomnim. Oba si želiva otrok, a me resno skrbi, kako se bova s tem spoprijela, ko bo pravi čas.
Na moje res veliko presenečenje je večina mojih prijateljev na najino zvezo reagiralo zelo nesramno!
Slišala sem vse od: "Ali te ne skrbi, da mu boš čez nekaj let morala obrisati rit?", pa do "Saj veš, da bo umrl pred tabo, kajne?".
En "prijatelj" me je celo izbrisal s Facebooka s komentarjem: "Ne bom gledal, kako izkoriščajo ranljivo mlado žensko". Žalostno je, da me ves čas obtožujejo, da sem z njim zaradi njegovega denarja, ki ga v resnici sploh nima.
Moja starša sta bila ob prvem srečanju videti, kot da bi videla duha, ko sem ga pripeljala na nedeljsko kosilo. Ne morem jima sicer zameriti, navsezadnje so vsi trije približno enake starosti. Ko je zraven, sta do njega prijazna, vendar me pogosto vprašata, ali sem res prepričana v to, kar počnem. Vem, da si zelo želita vnukov in na skrivaj molita, da si premislim.
Kruta resničnost je, ker je toliko starejši od mene, da mi je verjetno usojeno preživeti velik del svoje prihodnosti brez svoje prave ljubezni. Ob predpostavki, da sva oba zdrava, bom prišla v 50. ali 60. leta, ko bo odšel. Pogosto me misel na njegov pogreb ponoči zbuja, zavedam pa se tudi tega, da bom nekega dne skoraj zagotovo postala njegova 'negovalka' in bo obema zelo težko.
V tem trenutku lahko rečem le, da gre za resnično ljubezen - in pripravljena sem sprejeti sladko in grenko. V idealnem primeru bi se zaljubila v moškega v 30-ih letih, vendar se nisem. Upam le, da bom 60-letna jaz dovolj močna, da se osredotočim na najine vesele spomine in ne na žalost zaradi izgube moškega, ki sem ga imela najraje na svetu!"
Kako lepo, življenjsko in iskreno, kajne?
Vir: Cosmopolitan.com
Članek, preveden v slovenščino je bil prvotno objavljen na Cosmopolitan.si
Fotografije: Profimedia