Sodobne fatalke – od igralk do manekenk in pevk – so v primerjavi z mitološkimi usodnimi ženskami prave amaterke.
Njih pač za fatalke proglašajo različni mediji in internetni portali. Prave fatalke pa so se dobesedno poigravale z usodo dežel in njihovih vladarjev ter se vpisale na seznam nesmrtnih in nepozabnih boginj in mitov.
Sfinga
V grški mitologiji je Sfinga pošast, ki ima sprednji del lepe device, zadnji del leva, poleg tega pa še kačji rep in orlova krila. Sfinga je živela v Tebah, kjer je postavljala uganke in ubila vsakogar, ki jih ni znal rešiti. Znamenito uganko: Zjutraj hodi po štirih, opoldne po dveh, zvečer po treh; čim več nog ima, tem počasneje se premika, kaj je to? je rešil človek, znan po svojem kompleksu, Ojdip, ki je odgovoril: Človek se kot dete plazi po štirih, odrasel hodi po dveh, starcu pa služi palica za tretjo nogo. Sfinga se je osramočena vrgla v prepad in ubila.
Sirene
V grški mitologiji so sirene skrivnostna bitja z žensko glavo in ptičjim telesom (včasih tudi ribjim). Živijo na otoku in s svojim nadzemeljsko lepim petjem začarajo ljudi na ladjah, da plujejo proti njim ter doživijo brodolom na čereh. Odisej se je, da se jim je izognil, dal privezati na jambor, njegova posadka pa si je v ušesa dala vosek.
Helena Trojanska
Najlepša ženska starogrškega antičnega sveta je bila hčerka grškega boga Zevsa in žena špartanskega kralja. Lepa Helena nastopa v številnih antičnih zgodbah, najbolj pa je znana tista, ko jo ugrabi na smrt zaljubljeni Paris, lepi trojanski princ. Po desetletni trojanski vojni in velikem številu mrtvih grških junakov na obeh straneh se je vrnila v Šparto, kjer je vsaj po nekaterih zgodbah živela srečno življenje. Pozneje je postala tudi nesmrtna in se je preselila na goro bogov Olimp.
Kali (črna, smrt, čas)
Hindujska boginja časa in sprememb je zelo čutna, a tudi zelo strašljiva. Po hindujskem verovanju nič ni večno prav zaradi Kali, ki vse uniči. Kali, črna s štirimi rokami in ognjenimi očmi, je žena Šive, enega izmed treh vrhovnih bogov v hinduizmu. Kali je neusmiljena morilka, saj zavrne vsakega, ki prosi za milost. Ko pride Šivov čas, ga ugonobi in zapleše okoli njega.
Karina
Karina nastopa v hebrejskih zgodbah o izraelskem kralju Salamonu (sin kralja Davida). Karina je gola prelepa bojevnica, ki lovi živali v egiptovski puščavi. Izzove in ubije vsakega, ki si upa loviti na njenem lovišču. Ustavi jo šele kralj Salomon s pomočjo svetega Mihaela, ki jo tako prestraši, da se v trenutku postara in osivi.
Salome
Salome je s svojim plesom tako navdušila krušnega očeta kralja Heroda, da ji je obljubil, da ji bo dal za nagrado, karkoli si zaželi. Njena mama je Salome pregovorila, naj zahteva glavo Janeza Kersnika na pladnju, ker je nasprotoval mamini poroki s Herodom. Svojo verzijo, oprto na to zgodbo o biblični fatalni Salome, je napisal tudi slavni pisatelj Oscar Wilde leta 1891.
Delajla
Samson je mitološki hebrejski junak z nadnaravno močjo, ki se skriva v dolgih laseh in mu jo je dal sam Gospod. Samson je premagoval Filistejce, ki pa so nadenj poslali lepo deklico Delajlo, v katero se je zaljubil. Delajla mu je, medtem ko je spal, postrigla lase, zato je lepi Samson izgubil vso svojo moč. Filistejci so nato junaka oslepili in prisilili v suženjsko delo. Delajla je sinonim za strupeno, nevarno zapeljivko.
Kleopatra VII. Filopater
(70 pr. n. št.–30 pr. n. št.)
Kleopatra VII. Filopater je bila zadnja pripadnica makedonske dinastije Ptolemajev in s tem obenem zadnja grška vladarica Egipta. Na tron je sedla skupaj s svojim bratom in hkrati možem, vendar ga je morala zapustiti. Ponovno se je povzpela na prestol, ko je zapeljala samega Julija Cezarja in mu rodila sina. Kleopatra je s sinom med letoma 46 pr. n. št. in 44 pr. n. št. bivala v Rimu in prisostvovala umoru Julija Cezarja. Pozneje je zapeljala še Marka Antonija, ki se je obrnil proti Rimu, ter mu rodila tri otroke. Ko je Oktavijan premagal Marka Antonija v Egiptu, je Kleopatra seveda hotela zapeljati še njega, vendar ga je zanimala le politična moč. Ker ni prenesla ponižanja, se je zastrupila. Kleopatra je sinonim za karizmatično lepotico, ki omrežuje vplivne in močne moške.
Jezebel
Zgodba o Jezebel naj bi se dogajala 900 p. n. š. Jezebel – feničanska princesa in žena kralja severnega Izraela Ahaba, je omenjena v hebrejski Knjigi kraljev. Jezebel, ki je vladala v ozadju, je prepričala svojega moža, da je opustil hebrejskega boga Jehovo. Zaradi opustitve vere sta bila usmrčena. Jezebel so vrgli skozi okno, mrtvo so jo raztrgali še psi, kot ji je bilo obljubljeno. Jezebel je sinonim za močno ter vplivno, a hkrati podlo in hudobno žensko.
Afrodita
Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev. Poročena je bila s Hefajstom, bogom kovaštva in ognja, ki pa ga je stalno varala z nesmrtniki in smrtniki. Z Aresom (bogom vojne) je imela sina Erosa (boga ljubezni, poželenja in spolnosti).