Zgodilo se je na zabavi ob prihodu novorojenčka – ko je Maggie v povsem sproščenem pogovoru podelila nasvet, kako v stresnih situacijah ravnati s psi. »Leta pozneje sem tehniko uporabila pri svoji malčici in delovalo je.«
Maggie vzgaja pse v zavetišču in jih pripravlja za vstop v nov dom. Takrat je imela pri sebi Dandeliona, sivega mešanca s terierjem.
Ko je Dandelion prišel k Maggie, je bil hiperaktiven, cvileč in anksiozen. Osebje zavetišča se je balo, da ne bo primeren za posvojitev, toda Maggie je sprejela izziv. Tisto poletno popoldne, ko je potekala zabava, je bil Dandelion tih in sproščen, preprosto je opazoval okolico. Ko ga je kdo od obiskovalcev pozdravil, je vstal in se prepustil pozornosti, nikoli pa ni skakal po osebi.
»Recimo, da se odvija zabava – kot zdaj …,« je začela Maggie. »Ko se nenadoma odprejo vrata. Vstopi jezna oseba, maha z rokami, kriči in topota. Kaj se zgodi potem?«
»Kar se zgodi je, da se energija v prostoru spremeni – vsa pozitivnost, ki jo izžarevajo ljudje,« pomigne proti družini, prijateljem in sosedom. »Energija se obrne, postane negativna, tako,« tleskne s prsti, nato pa se njen glas zniža v šepet. »Vsa bitja se ujemajo z energijo drug drugega. Če izražaš negativnost, boš prejel negativnost nazaj in obratno.«
V tistem trenutku je pritekla mimo veverica in zmotila Dandeliona. Zalaja. Maggie je pokleknila k njemu in nežno zašepetala: »Ššššš, ššššš.« Dandelion se je sprostil, zamahnil z repom, naredil dva kroga in se usedel.
»Zato ne smeš vpiti na lajajočega psa. Glasneje kot lajaš, glasneje bo lajal. Če želiš, da je pes miren, začni pri sebi.«
Profimedia
»Leta kasneje sem njeno teorijo uporabila pri svoji malčici, ko je imela napad besa,« piše avtorica.
In na njeno presenečenje je delovalo. Čeprav je bilo mišljeno kot nasvet o šolanju psov.
Nekega dne je v trgovini z živili povsem izgubila potrpljenje s svojo 2-letnico. »In bila je moja krivda,« razloži.
Malčica je namreč vztrajala, da bo hodila in čeprav je vedela, kaj se lahko zgodi, jo je vzela iz vozička.
Malčica je sekundi planila na drugi konec prehoda in se ustavila pri piramidi, narejeni iz vrečk z rižem, nato pa izvlekla tri, ki so ji bile najbližje, na samem dnu piramide. Nanjo se je vsulo na stotine zavojčkov.
»Z vozičkom sem odhitela k njej in zavpila »Kaj delaš!?!« ter jo zgrabila za komolec.«
Takrat se je začel veliki napad jeze.
»To me je še bolj razjezilo.«
Profimedia
Nenadoma sem se spomnila Maggiejinih besed.
»'Lajala' sem na svojo hčer in pričakovala od nje, da bo mirna.«
Zato jo je dvignila v naročje, jo stisnila k sebi in ji obljubila, da bo naslednjič naredila bolje.
»Nekaj časa sva sedeli na tleh, potem pa sva se smejali 'zelenemu morju' okoli naju in skupaj naredili 'snežnega' angelčka.«
Nato se je zgodil še en čudež.
»Pomagala mi je pospraviti.«
Vir: Dee Scala
Preverite še:
Otrok vam ne bo povedal, da čuti tesnobo, a bo to morda pokazal na TA način – pravočasno prepoznajte znak!
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"