Ginekologinja razkriva, kaj se dogaja z žensko psiho in telesom, ko dlje časa nima intimnih odnosov.
V sodobni družbi, kjer se o spolnosti pogosto govori površno ali skozi predsodke, postajajo vprašanja o tem, kako intimni odnosi vplivajo na naše telesno, čustveno in hormonsko zdravje, vse bolj pomembna.
Seksualna rutina se skozi življenje spreminja. Libido narašča ali upada, pojavljajo se fiziološke spremembe, pa tudi psihološki dejavniki, ki vplivajo na bližino in željo po odnosih. Prav o tem sta v oddaji 150 minut govorili seksologinja Marijana Vuksanović in ginekologinja dr. Jelena Nišević Lazović. Odprto sta spregovorili o tem, kako intimnost, abstinenca in hormonsko ravnovesje vplivajo na žensko zdravje. Njune besede povzemajo na portalu stil.kurir.rs.
Vprašanja o intimnih odnosih kot pomemben del ginekološkega pregleda
Dr. Jelena Nišević Lazović poudarja, da ženske o določenih težavah pogosto molčijo. Največkrat zato, ker jih dojemajo kot nekaj normalnega ali pa se jim zdi, da o tem ne bi smele govoriti z ginekologom.
»Moram reči, da sem nekonvencionalna ginekologinja. Svoje pacientke vedno vprašam, kakšni so njihovi intimni odnosi, ali so boleči, ali je prisotna suhost nožnice. To je nekaj, kar ženske redko povedo same od sebe, pa tudi številni ginekologi tega ne vprašajo. Sama se trudim, da je to vedno del pogovora, predvsem pri ženskah, ki so blizu menopavze ali so se pred kratkim porodile in dojijo, saj je suhost nožnice v teh obdobjih zelo pogosta.«
Poudarja, da je suhost nožnice izjemno razširjena pri ženskah v perimenopavzi, po porodu in med dojenjem, vendar o tem mnoge ne spregovorijo, dokler jih zdravnik izrecno ne vpraša.
Kaj se dogaja, ko ženska nima spolnih odnosov?
Pri ženskah, ki nimajo spolnih odnosov, dodaja, abstinenca sama po sebi ni zdravstveni problem. Pravzaprav je najučinkovitejša zaščita pred okužbami in nezaželeno nosečnostjo.
»Ko gre za ženske, ki nimajo spolnih odnosov, tega sicer ne spodbujamo, ni pa s tem nič narobe. Abstinenca je najboljša zaščita pred številnimi težavami in neželeno nosečnostjo. Edina stoodstotna zaščita. Pri tistih, ki odnose imajo, pa se raje osredotočam na kakovost, kakor na pogostost.«
Fizično zdravje zaradi abstinence ne trpi neposredno, psihični vpliv pa pri mnogih vendarle obstaja. Seksologinja Marijana Vuksanović pojasnjuje, da pomanjkanje intimnosti vpliva različno, odvisno od razlogov in od tega, ali je potreba po odnosih neizpolnjena.
»Pomembno je razumeti, zakaj nekdo nima odnosov. Če nekdo nima libida in nima želje po spolnosti, je treba poiskati vzrok za to. Takrat je obratna povezava: najprej pride do zdravstvenih sprememb, nato pade libido in posledično ni odnosov. Če pa nekdo želi odnose, a jih nima, se lahko pojavi frustracija, tesnoba in občutek neizpolnjenosti. Kolikor vem, ni raziskav, ki bi dokazovale, da dolga abstinenca škoduje zdravju.«
Kot dodaja, pa seks pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem in zmanjšuje stres. A če odnosov ni, to še ne pomeni, da bo človek zbolel. Bolj gre za pomanjkanje bližine, ki je naravna človeška potreba.
Hormoni in libido
Hormonsko ravnovesje je tesno povezano s spolno željo, vendar dolgotrajna abstinenca hormonov ne poruši. Lahko pa je ravno hormonsko neravnovesje razlog, da je želja nizka ali so odnosi neprijetni.
Dr. Nišević Lazović pojasnjuje: »Med orgazmom se v možganih sproščajo oksitocin, dopamin in drugi hormoni, ki jih pogosto imenujemo hormoni sreče. Ti centri so blizu centrov za nagrajevanje. Orgazem je evolucijski trik narave, da bi imeli več odnosov, kar omogoča nadaljevanje vrste. Če je hormonsko ravnovesje porušeno, je to lahko vzrok za manjšo željo. To je pogosto pri pomanjkanju estrogena med dojenjem ali v perimenopavzi, ko pride tudi do suhosti nožnice.«
Marijana Vuksanović poudarja, da imajo na libido velik vpliv stres, utrujenost, mentalna obremenitev in življenjski tempo.
»Včasih je dovolj, da se človek dobro naspi. Na libido vplivajo zdravje, stres, utrujenost, pomanjkanje spanja. Marsikateri par opazi, da se želja povrne že med dopustom, ko ni vsakodnevnih obveznosti.«
Spolno zdravje ni ločeno od preostalega življenja. Povezano je s hormoni, psiho, telesno kondicijo in kulturnimi prepričanji. Povsem normalno je, da se želja skozi življenje spreminja, enako pomembno pa je, da se o teh spremembah odkrito govori. S partnerjem in s strokovnjaki.
Vir: stil.kurir.rs