Zakaj se moj otrok tako težko skoncentrira?

Otroci niso odporni proti stresu

Še več. Čutijo ga veliko bolj intenzivno, kot si mi sploh predstavljamo. Čutijo ga tudi veliko pred tem kot mi sami. Ali ste kdaj opazili, da je pred intenzivno stresnim obdobjem vaš otrok 'tečnaril' že nekaj dni pred vrhuncem intenzivnosti? Ste opazili, da so otroci takrat, ko smo odrasli sproščeni in dobre volje, pravi angelčki? Je torej pomembno, da sem vedno dobre volje? Nikakor. To bi bilo uspešno zatiranje vseh drugih čustev in posledično uspešno integrirana maska na videz idealne zunanje slike, pod katero bi se skrival kup zmešnjave.

Razlika med odnosi, ki so urejeni, in odnosi, ki so na preizkušnji, je v sprejemanju. Sprejemanju svojih in otrokovih občutkov ter maksimalni podpori, da jih varno komunicira, četudi so morda neprijetni. Otroci ne marajo pametnjakovičev. Z nekaj podvprašanji, ki se pogosto začnejo z vprašalnico 'zakaj', vas bodo razkrinkali v trenutku, če vaše trditve ne bodo imele kompetentne osnove. Zato otroci osebe, ki izvaja nespoštovanje in brezpogojno avtoriteto, enostavno ne upoštevajo, ker niso dobili razumne razlage. Odraslih, ki nimajo kompetentnih trditev, enostavno ne jemljejo resno. Zakaj bi odraslega, ki ni sposoben kompetentnega odgovora, otroci sploh jemali resno? Zato, ker je starejši od njih? Tako, kot izobrazba ni več merilo dejanske čustvene zrelosti ali inteligence posamezne osebe, tudi starost ni.

Zato dobro premislite, kakšen je bil vaš odnos ali pristop do otroka, ki se je do vas tudi ob večkratnih poskusih vedel zelo odklonilno. Ali ste ga v resnici zares brezpogojno sprejeli takšnega, kot je, ali ste ga na nek način sodili?

Pozabljamo, da samo navidezna prijaznost ni dovolj, ker so otroci na veliko višji nihajni frekvenci kot odrasli in preprosto vedo, kdaj ne govorimo resnice. Velikokrat mame izrečemo svojim otrokom tiste tri magične besede: »Rada te imam!« Če tega v resnici v tistem trenutku ne čutite brezpogojno niti do sebe, boste otroka navdali z občutkom laži. Vedo, da vaša trditev ne sovpada z vašim resničnimi občutki. Zato ni pomembno, kaj otrokom govorimo, temveč to, kaj v resnici čutimo. Pa smo tam, ko vzgoja potega sama od sebe, ne glede na naše dobronamerne pridige.

Vrnimo se h koncentraciji ...

Smo starši skoncentrirani in imamo ves čas občutek, da imamo življenje pod nadzorom, ali nam morda kdaj načrti polzijo iz rok in se zaradi preobilice stresa sploh ne moremo skoncentrirati, da bi bili z otrokom iz oči v oči popolnoma prisotni vsaj eno uro v vseh 24 urah? Vam morda ta izziv ne gre najbolje, ker morate poskrbeti še za tisoč stvari poleg otroka, službe in družine, prijateljev? Vam zmanjkuje časa in telefonirate med sprehodom ali na igrišču? Morda je čas, da telefon za eno uro v dnevu izklopimo in vrnemo klice kot po najpomembnejšem sestanku.

Naj bo na urniku vsak dan vsaj eno uro rezervacija za 100-odstotno koncentracijo za najpomembnejši sestanek z otroki.

S tem otrokom damo vedeti, da si želimo vzeti čas zanje, da so pomembni v našem življenju in, najpomembnejše, da tudi mi zmoremo vsaj eno uro koncentracije na dan. To namreč od njih ničkolikokrat pričakujemo. To jih navda z voljo, da igrice za koncentracijo iz naše brezplačne video serije vaj (www.carobni-otroci.si) dejansko uporabijo, ker je to vredno storiti, če mi mama in oče tako kažeta. Naš odnos do koncentracije z njimi je ključni kazalnik tega, kako se bodo otroci s tem izzivom spopadli.

Žalostna sem, ko se od časa do časa pri nas oglasijo starši, ki otroka pustijo pri nas z besedami: »Rešite ta izziv, ker mi doma potrebujemo mir!« Starši smo otrokov prvi odnos. Starši smo otrokov najmočnejši kazalnik o tem, kaj je v življenju prav in narobe. Največ uničujočih iluzij o napačnih idealih izhaja iz otroštva in nezmožnosti otrok, da bi se spopadli s tem, da so njihovi starši daleč od ideala – da je morda njihova osebnost celo hudo poškodovana. V takem primeru je rešitev mogoča le, če se starši spopadejo s svojim izzivom, v nasprotnem primeru na delavnicah izvajamo igrice, ki doma namesto na odobravanje naletijo na ignoranco. Otroci se zato počutijo negotove in le redko vztrajajo zaradi lastnih občutkov tako dolgo, da so dobri rezultati očitni širši množici.

»Že sam sem se težko skoncentriral v šoli. Ni čudno, da ima moj otrok problem,« pravijo včasih starši. To ni znak z obup. To je znak, da ste z iskanjem vzroka že korak dlje, kar je nadvse razveseljivo. Odlično. Torej, vemo, kje je vaš izziv in kaj je tista najšibkejša točka, ki vas in vašega otroka oddaljuje od vašega največjega potenciala. Če ste v tej fazi, ste si priznali izziv, kar je pogosto najtežji korak. Zdaj si ogledate le še brezplačno video serijo in otroku sami skozi igro pomagate do boljše koncentracije.

Ne pozabite, vsa znanost je otročje lahka po tem, ko jo spoznamo. Ni treba, da postanete profesionalci, da bi znali pravilno vzgojiti otroke. Tudi Noetovo barko so gradili amaterji, medtem ko so Titanik gradili profesionalci. Pravo sočutje premaga vse izzive.

Napisala: Anita Šerjak Koci; carobni-otroci.si

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?