Plavanje je lep šport, pravijo. In neverjetno zdrav. Ampak če tega ne počnete nekje sredi oceana in če vas pri tem ne zmanjkuje od strahu, da vas bo zagrabil morski pes, v vsem skupaj ni prav nič adrenalinskega. Za izžemanje adrenalina si bo treba omisliti drug šport, predvsem takšen, ki se dogaja bliže obali.
Kaj pa vodni skuter?
Ja, vemo, ob besedi skuter človek najprej pomisli na vespo in brhko dekletce na njem, ki z rahlim pišem v laseh lahkotno premaguje razdalje mestnih ulic. Napaka! To, kar vidite leteti po vodi in čemur v tujini rečejo ‘jet ski’, bi pri nas lahko poimenovali tudi nadvodni torpedo.
Ne verjamete? V redu, začnimo takole. Vodnih skuterjev z manj kot 100 ‘konjičev’ ni. Vsaj takšnih za vsakdanjo uporabo ne. Nekaj jih je, ki se jim moč ustavi med 110 in 150 ‘konji’, večina jih zmore okoli 250, absolutni prvak v supertežki (beri: trisedežni) kategoriji pa je HSR-Benellijev model series-R race editon, ki zmore – zajemite sapo – 251 kW. Dobro, da boste laže razumeli, 342 KM. Ampak še preden začnete tole razlagati kolegu, ki sedi zraven, preberite, kdaj so vodni skuterji sploh privekali na svet in katere kategorije poznamo.
Kratka zgodovina
Kdaj točno se je človeku odtrgalo in je namesto čolna splavil to podivjano zver, strokovnjakom še ni uspelo ugotoviti. Ve se, da je leta 1971 kalifornijskih guru na tam področju Clayton Jacobson patentiral izdelek, ki je nadvse podoben današnjim stoječim skuterjem. Takrat je torej zadeva dobila svojo obliko, se začela počasi razvijati, očitno pa za najbolj neučakane prepočasi. Japonci so zato stvar vzeli v svoje roke, jo dodelali in jo pod blagovno znamko Kawasaki z nadzvočno hitrostjo poslali na trg. Ker popularnosti brez dirk ni, je nastala še krovna organizacija IJSBA (International Jet Sports Boating Association), ki je poskrbela za nekaj norcev in privlačne tekme. Do nadaljnjega so se dirke vozile izključno na Kawasakijevih ‘jet skijih’.
Zanimivo pri tem je, da je na drugem koncu sveta potekala še ena, skoraj povsem podobna zgodba. Kanadski Bombardier – ja, to je isti Bombardier, ki izdeluje tudi letala – je celo deset let pred Jacobsonom na trg poslal podobno zadevo, na kateri pa ni bilo treba stati, ampak si lahko sedel. Kako domišljeno! Tako danes pod imenom ‘jet ski’ poznamo vsaj dva tipa vodnih skuterjev – stoječega in sedečega.
Vrste vodnih skuterjev
Nobenih dvomov ni, če ste pravi dedec in če vas je kaj v hlačah, potem ne boste razmišljali o sedečih skuterjih. Za izžemanje adrenalina in nabijanje mišic je edini pravi stoječi. Na stoječih potekajo tudi najbolj privlačne dirke, z njimi lahko izvajate salte ali se celo potopite, ne nazadnje pa boste z njimi pri damah naredili tudi največji vtis.
Ampak previdnost vseeno ne bo odveč!
Ste opazili, da se je v bližino punc, ki jih navdušujete s svojimi vragolijami, pripeljal beta samec na sedečem vodnem skuterju? Kaj kmalu se lahko zgodi, da vam jih odpelje. Pa ne eno. Nekateri sedeči ‘jet skiji’ imajo dovolj prostora celo za tri potnike. To, da boste ostali brez občudovalk, pa še ni najhujše. Ker so sedeči ‘džeti’ težji in stabilnejši, dosegajo večje končne hitrosti in so zato tudi zmogljivejši.
Tistih 342 ‘konjičev’, ki smo jih omenili v uvodu, ne rezgeta v sedečem, ampak v stoječem vodnem skuterju. Stoječi ‘jet skiji’ imajo zaradi zahtev po večji okretnosti in posledično manjši masi prostorninsko manjše in manj zmogljive motorje. Serijski Kawasakijev stroj na primer doseže ‘komaj’ 80 ‘konjev’, Yamahin jih s prostorninsko manjšim motorjem še nekoliko manj, vendar je zato skuter za okroglih 20 kilogramov lažji. Najbolj prepričljiv v konkurenci stoječih je spet Benellijev HSR, ki ponuja 110 ‘konjev’ in štiritaktni motor. Ta pa je hkrati tudi edini homologiran po evropskih standardih.
Stoječi vodni skuterji
Razlika med stoječimi in sedečimi skuterji ni samo ta, da je na stoječih prostor le za enega. Kot že ime pove, je na njih treba stati, krmilo je gibljivo, ker so polpotopljivi, pa je učenje dvigovanja in vožnje stoje precej bolj dolgotrajno, kot se zdi na prvi pogled. Najprej je treba osvojiti ročico za plin, potem vožnjo pri majhnih hitrostih in tehniko plezanja na skuter, nato vožnjo kleče in šele povsem na koncu stoje. Več kot dovolj dela, da boste aktivno preživeli svoj letošnji dopust, salte in druge vragolije pa bodo morale počakati ne naslednjega.
Sedeči vodni skuterji
Če bolj kot v vragolijah uživate v hitrosti, potem je pravi vodni skuter za vas sedeči, pa še veliko hitreje se ga boste navadili. Zajahate ga podobno kot motocikel in tudi vožnja z njim precej spominja na divjanje
z dvokolesnikom. Razlika je le ena – ročice za plin ne privijate, ampak jo stiskate, kot bi hoteli zavirati. Toda ker vodni skuterji nimajo zavor – to delo opravlja upor vode – in ker je varnost na prvem mestu, so se proizvajalci odločili za način odpiranja plina, ki se (vsaj na vodi) zdi varnejši in primernejši.
Pogon
Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi s človekom, ki pade z vodnega skuterja? Propeler ga gotovo zmelje v surovino za polnjenje paprik. Eeeee! Napačen odgovor. ‘Jet skiji’ v nasprotju z izvenkrmnimi motorji nimajo propelerskega pogona, ampak jih poganja visokotlačna turbina. Povedano po domače, turbina na dnu, ki jo poganja motor z notranjim izgorevanjem (po navadi gre za predelan motor katerega od visoko zmogljivih cestnih motociklov), na eni strani vsesava vodo in jo na drugi ‘bruha’ ven. Ni kaj, fantom se je treba prikloniti! Boljšega pogona se za to vrsto plavajočih objektov res niso mogli spomniti. Ne samo, da je izkoristek takšnega pogona veliko boljši kot pri izvenkrmnih motorjih, tudi padci so manj tragični. Najhuje, kar se lahko zgodi nesrečnežu, ki je padel
v vodo, je to, da ga poškropi voda. ?
Navodila za neustrašne vodne dirkače
Prvič: Stari morate biti vsaj 16 let!
Drugič: Priskrbite si izpit!
Če ne nameravate dirkati s policisti, pardon, pred policisti, vam svetujemo, da upoštevate pravili zgoraj.
Pa še ti dve: z vodnimi skuterji se lahko vozite le v območju od 250 do 2. 000 metrov od obale in izključno podnevi.
Pravilo #1 Sedeči ali stoječi ‘jet ski’? Če se vam ponuja možnost izbire in na stoječem še niste stali, potem ne odlašajte – zagrabite sedečega.
Pravilo #2 Vam razkrijemo skrivnost dobrega starta? S telesom se nagnite naprej. Tako boste v celoti izkoristili moč motorja in preprečili, da bi vas že na začetku vrglo v vodo.
Pravilo #3 Rešilni jopič je obvezen. A če ste divjak, vam svetujemo, da nataknete še neoprensko obleko, primerne rokavice ter čevlje, čelado in zaščitna očala.
Pravilo #4 Izkušeni tekmovalci vedo – zmaga ni (vedno) odvisna le od ‘konjskih’ moči. Pomembna je tudi taktika, zato si pred startom natančno oglejte progo, njen potek in določite idealno linijo.
Pravilo #5 Zavor ni! Ampak to ne pomeni, da se vodni skuter ne bo ustavil. Upor vode je dovolj velik, da plin lahko popustite šele tik pred zavojem in nič prej.
Pravilo #6 Tudi vožnja skozi ovinke ima svoje skrivnosti. Če hočete biti resnično hitri, se s telesom nagnite v zavoj, kot to vidite na motociklističnih dirkah. Tako boste obremenili notranjo stran skuterja, znižali težišče in posledično zmanjšali radij zavoja.
Pravilo #7 V razburkanem morju dvignite svojo zadnjico in težo prenesite v stopala. S tem boste preprečili, da bi se udarci valov sproščali v vaši hrbtenici, in uravnotežili svoj položaj.
Pravilo #8 Pazite, da ne padete v vodo! V nasprotnem primeru se lahko poslovite od zmage.
Rudolf Skok