Sneg je prekril slovenski gorski svet in zaradi velikih temperaturnih sprememb na strmejših pobočjih pogosto prihaja do spontanega proženja snežne odeje. Zato morajo biti pohodniki še posebej previdni.
Zimski obisk gora zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, zato odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upoštevanje osebnih izkušenj, ustrezno opremo in znanje njene uporabe.
Kakšne so trenutne razmere v gorah, je povedal gorski reševalec Matjaž Šerkezi: "Nevarnost proženja snežnih plazov nad nadmorsko višino 1400 metrov je tretje stopnje po petstopenjski evropski lestvici oz. znatna, nižje pa druge stopnje. Sneg je napihan, posebej nevarna pa so območja naklonine med 30 do 55 stopinj, kjer zaradi količine snega prihaja do spontanega proženja snežne odeje. Proženje je ob dodatni obremenitvi še toliko pogostejše."
Manca Ogrin
Na sliki: Matjaž Šerkezi (gorski reševalec), Martin Šolar (podpredsednik PZS), Matej Ogorevc (inštruktor planinske vzgoje)
Preverite tudi:
- Matjaž Šerkezi (PZS): "Bivak pod Skuto je postal skoraj glamping" (o pasteh pohodništva in varnosti v gorah)
- V GORAH: Kaj storiti in kako se znajti, če vas ujame megla?
Dodaja, da so nevarna tudi območja, ki jih je sneg že pobelil in na zmrznjeno podlago zapadel nov. Slednji se sproži že ob manjši obremenitvi, kar je za neizkušenega pohodnika lahko usodno, saj tudi izkušeni posamezniki ne znajo vedno oceniti možnosti plazu.
Obisk gora pozimi rezerviran za izkušene posameznike
"Potrebno je znanje uporabe zimske opreme, kot so cepin in dereze, sicer sta lahko oba pripomočka smrtno nevarna. Vsak obiskovalec bi moral imeti plazovni trojček, turni smučarji plazovni nahrbtnik. Obiskovanje gora pozimi, kot vidimo danes posameznike, ko se vzpenjajo na Viševnik, Grintovec, tudi na Triglav v derezicah oz. verigah, s palicami rokah ali pa z dvema cepinoma, enim cepinom in brez rokavic ... je nevarno početje," svetuje Šerkezi.
Kaj torej potrebujemo za zimski obisk gora?
- cepin,
- dereze
- čelado
- plazovni trojček (ob obisku visokogorja)
"Z derezami si olajšamo hojo v zbitem in trdem snegu, na poledenelih površinah pa edine preprečujejo zdrs, glavo pa nam bo obvarovala čelada. Do zdrsa lahko vseeno pride, učinkovito in hitro pa se lahko zaustavimo le s cepinom," izpostavlja inštruktor planinske vzgoje Matej Ogorevc.
Manca Ogrin
Poleg tega moramo vzeti seboj vso opremo, ki jo imamo za odhod v gore čez leto in nepremočljive planinske čevlje ter gamaše. Ne pozabite na dejstvo, da je večina gorskih koč zaprtih, zato potrebujete več tople tekočine in toplih oblačil.
Da bi se izognili nevarnosti in pridobili ustrezna znanja, se včlanite v eno od planinskih društev. To prinaša tudi nekaj ugodnosti, pojasnjuje Šerkezi:
"Članarina PZS namreč predstavlja tudi kakovostno zavarovanje za kritje stroškov reševanja v tujih gorah, skupaj z zdravstveno asistenco. Članarina za leto 2022 ostaja enaka, z njo pa podpremo tudi marljive planinske delavce, omogočimo financiranje obnove planinskih poti in koč ter imamo kot člani številne ugodnosti."
11. december: Mednarodni dan gora
Tema letošnjega mednarodnega dneva gora je trajnostni turizem v gorah - letos še pomembnejša z vidika vse množičnejšega obiska gora v času pandemije.
"Občutljiv gorski svet v širšem pomenu je bil že pred koronavirusom v sezonskih vrhuncih preobremenjen z obiskovalci, zdaj je povpraševanje še večje. Vse stremi k naravi, h goram, a se mnogi pri tem ne zavedajo občutljivosti in krhosti gorskega sveta, po drugi strani pa se mnogi v gore odpravljajo nepripravljeni. Varno v gore je hkrati tudi enako trajnostnemu planinskemu turizmu," je poudaril podpredsednik Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje Martin Šolar ter orisal posebnosti orientacije pozimi:
"Pozimi oziroma v snegu so gore drugačne, zato je še posebej pomembna dobra priprava na turo, poznavanje prave in pravilne uporabe opreme ter poznavanje specifike v gorah v zimskem času. Poti so v zimskem času praviloma pod snegom, prav tako so v mnogo primerih pod snegom tudi markacije, oznake so lahko zamedene. Ob tem moramo tudi upoštevati, da trasi poti, ki je sicer vrisana na zemljevidu ali jo imamo v navigaciji, ne velja slepo slediti. Oceniti je treba snežne oziroma plazovne razmere in šele v primeru, da je ocena tveganja nizka, sledimo vidni točki našega vzpona ali kompasu in zemljevidu ali navigacijski napravi."
Vir: PZS