Pot pod noge, raziščimo slikovito dolino, ki jo ustvarja pohorska Bistrica.
Bistriški vintgar, ozka dolina potoka Bistrice, skriva številne zanimivosti:
- številne brzice,
- slapišča in slapove, med njimi je največji bistriški Šum, ki si pot utira čez 13 metrov razjedenega tonalita.
- Pestri so tudi rastlinje in ostanki človeškega bivanja in dela.
Pot začnite v Zgornji Bistrici Pri vodarni z zajemom vode. Od tu se podajte ob potoku Bistrica in sledite oznakam. Čez približno 30 minut vas bo oznaka opozorila na prvo znamenitost – rimski kamnolom, kjer so nekoč lomili marmor za rimske nekropole na Štajerskem.
Vrnite se nazaj k oznaki in po levi strani nadaljujte proti slapu Bistriški Šum. Do slapa se odcepi ozka pot navzdol.
Ko se od slapa vrnete na glavno pot, pa kmalu sledijo poti:
- do Ančnikovega gradišča, ostankov poznoantične utrdbe, kjer so med drugim izkopali bronasti kipec Apolona.
- Naprej ob Bistrici, mimo tolmunov in slapišč, ostankov mlinov in žag (v smeri Sv. Treh kraljev), do (zdaj le še) debla znamenite Maroltove jelke z obsegom 605 cm.
- Desno pot vodi tudi do Lorbkove domačije.
Vsa pot skozi Bistriški vintgar je speljana v senci mogočnih dreves, del poti celo skozi gozdni rezervat. Pot po Bistriškem vintgarju se konča v Močniku.
Nazaj se vrnete po isti poti;
- ali čez Planino pod Šumnikom proti Velikemu Tinju in čez Turiško vas do Visol;
- ali do cerkve Sv. Urha in mimo Ančnikovega gradišča nazaj v sotesko ter od tam nazaj do izhodišča.
Nasveti: parkirate lahko na parkirišču tovarne Impol in se peš odpravite do vodarne. Na nekaterih delih poti previdno.
Od Močnika se lahko odpravite še proti Trem kraljem, Črnemu jezeru ali Arehu.
Do jelke: pribl. 2 uri
Do slapa: pribl. 1,5 ure
Krožna pot: pribl. 5 ur
- Še nekaj dodatnih informacij najdete v zloženki Bistriški vintgar (klik), ki sta jo pripravila Zavod RS za varstvo narave in OE Maribor.
Do dne, ko se boste podali na izlet, se lahko marsikaj spremeni. Zato pred odhodom načrtujte, poiščite dodatne informacije in/ali pokličite informacijski center.