Na obisk jame in prijetno ohladitev pomislite le poleti? V resnici tudi zamisel, da se v hladnejših mesecih ali deževnem vremenu odpravite raziskovat podzemlje, ni slaba.
V jamah ni letnih časov, zdaj tudi ni gneče, Škocjanske pa so še posebej lepe po dežju, ko reka Reka naraste.
Škocjanske jame so dolge šest kilometrov, kot turisti boste prehodili in raziskali le tretjino, a ne boste zato prav nič prikrajšani. Dih vam bo zastal že ob izjemni prostornini kanjona, ki ga na 47 metrih višine prečka Cerkvenikov most.
Kanjon se nato na nekaterih mestih razširi v ogromne podzemne dvorane – največja med njimi je Martelova dvorana s prostornino 2,2 milijona m3.
V jami se 'skriva' tudi
- 30 do 10 metrov visokih slapov in brzic,
- udornice,
- naravna okna v Mahorčičevi jami in na dnu brezna Okroglica,
- najzanimivejše kapniške oblike pa boste videli v jami Paradiž, v dvorani Orgel, v Dvorani ponvic in v Veliki dvorani, kjer vas čaka Orjak, 15 metrov visok stalagmit.
Škocjanske jame so izjemno pomembne tudi z arheološkega vidika, tu so pomembna arheološka najdišča, ki segajo do 5000 let v preteklost. Med najpomembnejša spadajo Mušja jama, grobišče pod Brežcem, Okostna jama, gradišče Škocjan in Tominčeva jama.
Ogledate si lahko še muzejsko zbirko zgodovine raziskovanja Škocjanskih jam, sončen dan pa nujno rezervirajte za ponoven obisk, ko si boste lahko ogledali še etnološko zbirko v Jakopinovem skednju (10 minut peš iz informativnega centra), zbirko v Delezovi domačiji in se sprehodili po krožni učni poti.
Več: www.park-skocjanske-jame.si