Kolesarjenje 'kleše' postavo. Ne vpliva le na videz nog, ki so med poganjanjem pedalov najbolj dejavne, ampak tudi topi zaloge maščevja, ki se nabira po drugih delih telesa. Vpliva tudi na maščobe v trebušni votlini (t. i. visceralno maščevje), ki je povezano z različnimi značilnimi obolenji sodobnega zahodnega sveta.
Kolo je dosegljivo vsakomur in skoraj vsak se zna z njim peljati. Najbolj zagnanih ne more zaustaviti skoraj nobeno vreme, za večino pa je vendarle toplejši del leta tisti čas, ko pogosteje sedejo nanj.
Skrb za dobro telesno pripravljenost in tudi izgubljanje odvečnih kilogramov je na kolesu lahko prav prijetna. Kolesarjenje je izziv, lahko je družabni dogodek, če si ga tako organizirate, lahko pa tudi ne, če si želite tišine in samote.
Kolo lahko izkoristite kot prevozno sredstvo za vsakodnevne opravke, pri čemer mimogrede tudi kurite kalorije, ne da bi na to sploh mislili. S tem ste prihranili čas, ki bi ga morda porabili za iskanje parkirnega mesta, pa kakšen evro tudi. In poslali v ozračje kakšen gram (sčasoma pa kilogram, stot, tono) plinov manj. V deželi, kjer je celo iz središč največjih mest le lučaj do narave, ste s kolesom zelo hitro sredi cvetočega travnika ali gozda, sredi narave torej.
Ne pozabite
Morda ste v slabi kondiciji in imate težave s precej povišano telesno težo, pa še bolečine v sklepih nog vas pestijo. Ali pa vas tarejo kakšne druge bolečine, zaradi katerih ne morete teči, kar bi morda počeli sleherni dan, če bi le lahko. Ob soočanju s takimi tegobami je kolesarjenje (poleg plavanja) najboljša rešitev. Če seveda ni že tako ali tako vaš najbolj priljubljen poletni šport.
Kakorkoli že, ko boste sedli na kolo, teže ne bodo nosile noge, ampak dvokolesna naprava pod vami. Bodo pa noge zato pridno poganjale kolesi. Zato bo vaše srce pospešeno bilo, globoko boste dihali in se lepo znojili.
Čeprav ste morda v slabi začetni kondiciji, boste z načrtno počasno vožnjo prepotovali čisto spodobno razdaljo. In pri tem porabili toliko energije, kolikor bi je pri teku ali na kakšen drug način le težko, saj bi vas prej ustavile bolečine ali utrujenost.
Pa nikar ne pretiravajte, noge in tudi zadnja plat pač potrebujejo čas, da se privadijo na dolgotrajno sedenje. Če se boste preveč zapodili, utegnejo biti posledice za kolesarske načrte pogubne – če se vam kolo na začetku priskuti, ga ne boste tako zlahka vzljubili.
Če ste v slabi kondiciji, nikar ne rinite kar takoj v klanec. Najprej se preizkusite na ravnini, pri tem pa lahko računate, da se boste v eni uri 'olajšali' za kakšnih 300 kilokalorij, ne da bi se pri tem kaj dosti naprezali.
Začnite denimo kolesariti vsak drug dan in vsakič za nekaj minut podaljšajte čas vožnje. Ko vam bo šlo bolje, najprej malo pospešite na klančkih, čez katere se peljete na sicer ravninski poti, potem šele poskusite tudi s kakšnim nekoliko bolj zahtevnim vzponom. Sčasoma boste vse bolj napredovali in se morda nekega dne v strm klanec peljali s hitrostjo, kakršna bi se vam nekoč zdela nepredstavljiva. In pri tem prav otroško uživali, da o kalorijah, ki jih puščate na njem, niti ne govorimo!
Če ste začetnik
Najprej potrebujete, kakopak, kolo. Najbrž ga imate, takšno ali drugačno, že doma. Ali je takšno – ali bolje, če se vam zdi, da je takšno –, da je primerno tudi za bolj športno kolesarjenje, je že drugo vprašanje.
Če se odločite za nakup, niste pred prav preprosto izbiro. Ponudba je izjemno pestra – lahko si omislite cestno, gorsko ali treking kolo. Lahko kupite novo ali pa staro, lahko vanj investirate 50 ali pa 5.000 evrov. A v vsakem primeru ga morate poganjati sami. Tudi zato se nikar ne zaletite preveč.
Najprej preverite, ali bi lahko vaše staro kolo služilo vašim novim športnim načrtom. Morda ga boste morali odpeljati na servis, kjer vam bodo popravili tisto, kar je pač treba popraviti. Kolo, bodisi novo bodisi staro, mora biti tehnično brezhibno, saj sicer tvegate glavo. Dobesedno.
Povsem mogoče, da se boste odločili za nakup novega, a se na kolesa čisto nič ne spoznate.
V tem niste osamljeni. Takih je še veliko.
Osnovne pojme si lahko razjasnite na spletu, informacij tam kar mrgoli. Vsaj približno se vam bo posvetilo, kakšno kolo najbrž potrebujete. Tako oboroženi se odpravite do znanca, ki se ukvarja s kolesarjenjem; skoraj vsak od nas pozna koga.
Pri tem zelo pomaga, da se ne obrnete na nekoga, ki bo menil, da za svoj hvalevredni namen potrebujete kolo, kakršne jezdijo (pol)profesionalci. Ali tisti, ki bi jim vsaj po opremi radi bili podobni. Tudi prodajalci koles so pravi naslov za tak posvet. Z malo pozornosti in intuicije boste videli, ali imate opravka z nekom, ki bi vam rad zgolj prodal čim dražje kolo, ali z nekom, ki vas posluša in poskuša razumeti, kaj v resnici potrebujete.
Sedež in oprema
Pri nakupu kolesa morate imeti v mislih tudi sedež; ta je izjemno pomemben. Sedeži se razlikujejo po materialu, iz katerega so izdelani, po trdoti in obliki. Razmisliti velja o nakupu takega, ki ima na sredini mehko podlogo iz gela ali pa kar odprtino. Zlasti za začetnike je to lahko dobra odločitev, saj je tako kolesarjenje veliko bolj prijetno.
Omisliti si morate tudi čelado, pri tem ne more biti kakšnih posebnih odstopanj. Varnost je pač na prvem mestu. Vsekakor se mora dobro prilegati glavi, pri čemer si pomagamo s sistemom zaščitnih pasov, ki morajo biti vselej zapeti.
Glede preostale opreme je mogoče sklepati več kompromisov. Podložene kolesarske hlače so najbrž neobhodne, kar se majice tiče, pa vam lahko pride prav majica, kakršno lahko uporabite za tek. Ali pa navadna majica, pri čemer je treba upoštevati, da se ta prepoji z znojem in da nobena od omenjenih nima na hrbtni strani žepov za drobnarije, kakršne imajo kolesarske majice.
Dobrodošle, a ne nujne so kolesarske rokavice, ki omogočajo boljši oprijem. Kot očala, ki obvarujejo oči, ko vam vanje pri veliki hitrosti prileti žuželka ali, bognedaj, kamenček izpod kolesa mimo vozečega avtomobila, lahko uporabite običajna sončna očala. Vetrovke pa tudi ni nujno kupovati, če že imate kakšno drugo. Prav tako tudi ne nahrbtnika.
Odkrivajte, raziskujte
Na kolesarjenje, ki traja več kot le kakšne tričetrt ure, moramo vedno vzeti plastenko s pijačo. Dobro je, da je ta zlahka dostopna, kar z običajnim nosilcem za plastenke na okvirju kolesa ni težko.
Pijača je še posebej pomembna, če se podamo na daljše ture. V tem primeru je dobrodošlo, da imamo s seboj tablete z minerali in vitamini. Zaradi velikih izgub mineralov z znojem zlahka pride do mišičnih krčev, zaradi dehidracije pa do značilnih težav in telesne obnemoglosti.
Dobrodošli bodo tudi energetska ploščica ali kakšen manjši prigrizek, pa set za krpanje zračnic ali rezervna zračnica z orodjem za njeno menjavo ter tlačilka.
Ne pozabite na denar in mobilni telefon, na kakšen obliž ali dva, na rezervna oblačila oziroma vetrovko, če bi vas ujelo slabo vreme ali če se boste preznojeni spustili po dolgem klancu, pa na sprednjo in zadnjo luč, če vas ujame mrak.
Kolo je sijajno sredstvo za odkrivanje krajev v bližnji in sčasoma tudi malo manj bližnji okolici. Da vam ne bi postalo dolgočasno, si privoščite raziskovanje – zavijte na pot, po kateri se še niste peljali, znano krožno pot prevozite v nasprotni smeri.
Pravzaprav pa vas tudi klancev ne bi smelo biti strah, pa čeprav jih še niste sposobni prevoziti. Naj vam ne bo nerodno stopiti s kolesa in iti počasi peš ob njem, pa čeprav vas prehitevajo vsi po vrsti. Strah in sram je lahko kvečjemu tiste, ki medtem sedijo pred televizijo z daljincem, pa čeprav za njimi ni tako naporen dan, da bi lahko mirne duše rekli, da si lahko privoščijo lenarjenje.