Športni psiholog Matej Tušak, ki je že številnim športnikom pomagal do vrhunskih rezultatov, poskuša ugotovitve iz športne psihologije prenesti še na druga področja in je pri tem tudi izredno uspešen.
Kako psiholog pristane v športu?
Matej: Od šestega leta sem obkrožen s športniki in športom. Moj oče je bil psiholog, ki je delal z vrhunskimi športniki. To je bilo moje življenje, zato sem končal v športni psihologiji in na Fakulteti za šport, saj sem nadaljeval družinsko tradicijo.
Pri 17 letih sem hodil po vseh glavnih tekmah in na fakulteti sem, preden sem sploh prišel do predmeta psihologija športa, že bil soavtor knjige s tega področja. Psihologije nisem šel študirat, da bi bil psiholog, ampak da bom športni psiholog.
Kaj vas pri vašem delu tako zelo navdušuje?
Matej: Vse, česar sem se v športni psihologiji naučil, poskušam prenesti na druga področja.
Ker so športniki v povprečju bolj motivirani kot drugi ljudje, se pri njih zelo hitro pokažejo rezultati. In če se neki pristopi izkažejo za uspešne, jih poskušamo naučiti še podjetnike, politike in podobno.
Je pa res, da ko delaš s športniki, delaš z izredno motiviranimi ljudmi, kar je v običajnem življenju redko. Ljudje ne najdejo energije, da bi spremenili banalno stvar, medtem ko so športniki za neki cilj pripravljeni svoje življenje postaviti na glavo.
So bile takrat, ko je vaš oče delal kot športni psiholog, že tako velike potrebe po športnih psihologih, kot so danes?
Matej: Potrebe so bile, vendar so bili pritiski na športnike manjši. Danes je v večini vrhunskih športov zmaga tudi močno nagrajena.
Včasih je bil motiv zmaga sama, danes pa gre za profesionalce, ki živijo od tega. Meje se vse bolj dvigujejo, zato je tudi verjetnost poškodb toliko večja in zelo je pomembno, da znajo športniki obvladati ta pritisk.
Če pogledamo skakalce v Planici - včasih ni bilo toliko ekstremno ponesrečenih skokov, kot jih je danes.
Včasih je bil konkurenčni vrh zelo ozek, danes pa vsi vse obvladajo, zato morajo biti športniki tudi psihično pripravljeni. In v tem je razlika med Federerjem in nekim teniškim igralcem, ki je na 150. mestu. Kar nekaj je vrhunsko pripravljenih tenisačev, ki so na treningih že premagali Federerja, na tekmah pa tega še ne zmorejo. In tukaj pomaga psihologija.
So si vrhunski športniki značajsko podobni?
Matej: So posamezniki, ki so malo drugačni, ampak načelno so si precej podobni. Imajo podobne osebnostne lastnosti, so precej motivirani, imajo jasne cilje, so bolj agresivni kot drugi, tukaj gre za tisto obliko agresivnosti, ki pomaga, so bolj odprti in samozavestni, bolje rešujejo težave s stresom, so manj anksiozni.
So pa izjeme, kot je Rajmond Debevec, ki je življenje prilagodil svojemu športu. Je izredno natančen pri vsem, tudi na primer pri tem, kdaj pride na trening. Do neke mere ne more razumeti, da ljudje zamudijo pet minut, ker je sam zaradi pol milimetra napake izgubil zlato olimpijsko medaljo.
Če 40 let iščeš pot do cilja, ki je v streljanju pač taka, postaneš tak tudi sam.
Katera je največja težava, s katero se srečujete pri delu s športniki?
Matej: Najpogostejši je padec motivacije, ker ne verjame več vase in v rezultate. To pa se lahko zgodi zaradi poškodbe ali drugih okoliščin.
Marsikdaj se tudi zgodi, da je človek zelo motiviran in želi zato rezultate doseči hitreje, kot je realno mogoče, zato postane nestrpen.
Tak športnik je lahko zelo sposoben, vendar ga psihična ovira onemogoča pri doseganju vrhunskih rezultatov, zato potrebuje pomoč psihologa.
Boj proti stresu
Matej Tušak je združil moči z atletinjo Jolando Batagelj in plesalko z 12-letnimi izkušnjami Matejo Jančič.
14. aprila skupaj pripravljajo celodnevno delavnico v Casinoju Konga, kjer bodo vsak po svoje pokazali, kako se spoprijemati z vsakodnevnim stresom.
Proti stresu se je najbolj učinkovito boriti na več frontah. V prvi vrsti moramo čim bolj strukturirati zahteve okolja. Izredno pomembni so redna telesna rekreacija in učinkovito sproščanje ter nadzor nad (negativnimi) mislimi. Vse to bodo tudi teme druženja na delavnicah.
Namen in cilj delavnice sta, da se udeleženci seznanijo s teoretičnimi psihološkimi osnovami stresa in psihološkimi tehnikami ravnanja s stresom. Prav tako bodo prek strokovno vodene telesne vadbe občutili pozitivne učinke vadbe na telo in počutje.
Udeleženci bodo z delavnic odšli z znanjem, kaj lahko sami storijo za dobro počutje, premagovanje stresa in bolj zdravo življenje.
Informacije in prijave na eva.kovac@matejtusak.si.
Napisala: Meta Kač, foto: Goran Antley
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?