Simpatična slovenska plezalka Mina Markovič je stara znanka svetovnih prvenstev. Štajerka se je doslej štirikrat okitila z bronom, na SP v Gijonu pa tudi s srebrnim odličjem.
Pred mesecem in pol je njeno plezalne priprave nekoliko zaustavila poškodba zapestja, zaradi česar bo morala biti na Japonskem še malce bolj previdna, a kot pravi sama, upa na najboljše.
Plezanje priporoča z vsem srcem in opozarja, da tudi zlomljeni nohti niso prav velika težava.
V začetku avgusta se odpravljate na SP v športnem plezanju v japonski Hadčiodži. Je po vseh teh letih na svetovnih prvenstvih trema še prisotna ali ste se je popolnoma otresli?
Velike treme res ne, a vsako veliko tekmovanje prinese pozitivno, zdravo tremo. Želiš dati vse od sebe, nastopiti najbolje, pokazati plod številnih treningov. Izkušnje zagotovo prinesejo svoje, tudi poškodbe. Morda za razliko od drugih svetovnih prvenstev bom letos le nekoliko bolj sproščena, z manj negativne treme.
View this post on Instagram
Velik del Slovencev bo takrat poležavalo na plaži, pri plezalcih pa besede poletne počitnice ni v slovarju.
Na morju poleti nisem bila že vsaj deset let. (smeh) Včasih mi uspe za kak dan, ampak šele pozimi. Poleti imamo povsem običajen ritem treningov, priprave pa so bile letos prilagojene poškodbi zapestja.
Poškodba se je izkazala za precej bolj resno, zato sem iz dneva v dan trenirala ampak veliko je bilo prilagojeno samemu stanju poškodbe. Vsak trening sem tako izkoristila, kolikor mi je telo le dovoljevalo. Tako nimam razloga za slabo vest.
Pri potovanjih na drugi konec sveta preglavice povzroča tudi časovna razlika. Ste se že privadili nanjo?
Plezalci smo vsaj dvakrat, trikrat letno v Aziji. Tam dostikrat preživimo tudi dva tedna skupaj, tako smo Azije že dobro vajeni. Edina razlika je v tem, da SP tokrat ne bo potekalo v glavnem mestu, zato se pustim presenetiti, kakšne stene nam bodo postavili. Časovni pas pa ne dela več razlike, morda imaš vsake toliko časa malo jet-lega, včasih spet ne. A s tem se ne gre obremenjevati, dati moramo vse od sebe.
Kaj pa prehrana? Veliko športnikov tarna nad okleščenimi jedilniki. Kako je s tem pri plezalcih?
Predvsem neka osnovna zdrava prehrana, uravnotežena. Mislim, da pa je plezanje napram preostalim športom v tem oziru bolj sproščeno. Jedilnik je stvar vsakega posameznega športnika, dokler torej prehrana deluje zate, nimaš kaj dosti spreminjati.
View this post on Instagram
Plezanje je vaše življenje, tega si verjetno brez plezalne stene niti ne predstavlja te več. Kja vse vam je ta šport dal? Kako bi sicer nekoga prepričali v plezanje?
Plezanje človeku ogromno da. Celotno telo se giblje in razvija enakomerno, aktiviraš vse mišice v telesu, ob tem pa premaguješ svoje meje. Vedno lahko najdeš nove izzive, po drugi strani pa je tudi odličen razlog za druženje.
Za plezanje se v zadnjem času odloča tudi vse več deklet. Kaj bi jim svetovali? Kaj je vam v samem začetku predstavljalo največji izziv?
Ob mojih začetkih so bile razmere povsem drugačne, sama sem namreč v plezanje zajadrala predvsem po naključju.
Predvsem se mi zdi, da je prisotno zmotno mišljenje, da morajo biti dekleta dovolj močna za plezanje. To je napaka, bolj močni kot boste v začetku, slabše vam bo šlo, saj tako ne boste razvili potrebne tehnike. Razloga za strah ni. Tudi zlomljeni nohti niso težava, če jih lepo postrižeš in nalakiraš izgledajo čisto fino. (smeh)
Preberite še:
- Jernej Kruder o plezanju in odličnih slovenskih plezalkah: "Včasih zna kakšna punca raniti naš ego"
- Dan v družbi Janje Garnbret: Joga, tek ali skok v blejsko jezero
Novo na Metroplay: "Ljudje v življenju potrebujemo več mehkobe" | Tereza Poljanič