Čudne stvari se dogajajo v Sloveniji, se strinjate? Ne govorim samo o politiki. Temveč o vsem, na splošno. Po eni strani politično tonemo, po drugi dosegamo neverjetne športne rezultate.
Junaki na igriščih ne dajejo samo upanja, da je možno premagati vse in vsakogar, če v to verjamemo, temveč so njihove zmage zagotovo prišle ob pravem času. Da nam pokažejo, da nekaj tukaj pa vendarle imamo dobrega.
Šport te uči discipline, potrpežljivosti, predanosti, usmerjenosti k cilju, trdne volje, samozavesti in zaupanja vase.
Ne le da bi se tega moral naučiti marsikdo, temveč vsakdo. Pa ne za športne rezultate. Temveč za življenje. Za uspešno poslovno pot. Za ustvarjanje. Za spoznavanje samega sebe. Za zaupanje vase. Za obstanek in razvoj.
Šport ti da splošno telesno in mentalno vzdržljivost
To zagotovo vedno dobiš, če vztrajaš. In ko jo imaš, jo preslikaš in uporabiš na vseh področjih svojega življenja. Takrat lahko začneš delovati drugače in višji ravni. Imaš vse, kar je potrebno za napredek. Ni se ti treba prav pogosto vračati k osnovam. Če si priden, hodiš in stopaš naprej, počasi, a vztrajno.
Ljudje, ki gledajo to iz daljave, te vidijo in te začutijo, da deluješ drugače in drugje. Nemalokrat zavistni. Všeč jim je, da daješ občutek, da slediš sebi. Želijo si priti tja. Želijo biti tam. Želijo delovati podobno. Četudi poznajo pot do tja, pa je niso pripravljeni vedno prehoditi. Mislijo, da bo izstrelek tja pomagal. Da bo preskakovanje stopnic spregledano. Da je pomemben samo tisti nivo, na katerem si, pot pa je kmalu pozabljena. Da je možno delovati na določenem nivoju, brez okrepljene osnove in postavljenih dobrih ter trdnih temeljev.
Zakaj to pišem? Skoraj dnevno se srečujem z 'najpogostejšimi' boleznimi tega stoletja: neiskrenostjo, neučakanostjo, predvsem pa z veliko dozo uporabljanja nemoralnih, neetičnih in nezdravih pristopov. Dnevno, ne pretiravam. O poslovnem svetu govorim.
Ljudje bi radi postali učitelji, čeprav nikoli niso bili učenci. Nekdo, ki ni nikoli delal z ljudmi, si že danes želi 'zlesti' pod njihovo kožo in jim ponujati rešitve, ki jim bodo spremenile življenje na bolje.
Potem je tu tisti, ki so mu všeč ideje drugega, zato bo ob prvi priložnosti izkoristil svoj čas in voljo ter naredil slab ponaredek.
To so vse instant rešitve, ki na dolgi rok nikoli ne delujejo oziroma celo škodujejo. In ne uporablja jih le mali človeku, ki si želi zrasti, uspeti in se zato še ni naučil, da mora sam, s svojo krvjo in močjo prilesti do svojega cilja.
Gre tudi za pristope velikih podjetij in podjetnikov, z več tisoč zaposlenimi – namesto da bi stikali glave skupaj, kako biti bolj ustvarjalen, kreativen, uspešen, kolegialen, drugačen in unikaten kolektiv in s tem zagotovo še bolj izjemno podjetje, stikajo glave skupaj z namenom izkoriščanja in varanja ljudi, ki lezejo počasi, a vztrajno in pošteno.
Da zaključim ... Vzgledov nimamo prav dobrih. Skrbi me, da lezemo v kaos, iz katerega bo težko najti izhod. Ampak, saj veste. Tistemu, ki sledi svojemu srcu, svoji poti in viziji, vedno uspe.
Ovire na poti je vse lažje premagovati. Dolgotrajen trening namreč vedno prinese dobre rezultate. Obenem pa se pravi duh športnika nikoli ne preda. Vztraja, ker ima vzdržljivost, disciplino, cilj in zaupanje vase. Še posebno takrat, ko so pogoji za trening najtežji.
Tina Pustovrh Puc, diplomantka fakultete za šport in specialistka za kondicijski trening