Spadate med tiste, ki bi jih težko prepričali, da se v teku zares uživa, in kako noro dobro je, ko med prelaganjem uteži iztisnete iz sebe vso negativno energijo? Znanstveniki Univerze v Missouriju so prišli do zanimivih izsledkov – za to, da ne marate telovaditi, je lahko kriva genska predispozicija.
V modernih zahodnjaških družbah, kjer nas nenehno bombardirajo z informacijami o pozitivnih učinkih gibanja na naše zdravje in splošno dobro počutje, in kjer je človekova zaželena podoba o sebi močno povezana z vitkim telesom, bi pričakovali, da se bodo množice masovno zgrinjale v fitnes centre in se odločno upirale lenobi.
Vendar vemo, da vse prevečkrat pozabljamo na zdrave prehranske navade in rekreacijo ter da se odstotek posameznikov, ki imajo težave s čezmerno telesno težo iz leta v leto veča. Že vsak drugi otrok med starostjo 12 in 18 let ima težave z debelostjo.
Zato je znanstvenike zanimalo naslednje – zakaj kljub vsem opozorilom in priporočilom tako malo ljudi telovadi (tu zaenkrat puščamo na strani 'bolezen', ki ji mnogi pravijo kronično pomanjkanje časa).
Kaj so naredili?
Ekipa z univerze v Missouriju si je pri iskanju odgovora na to vprašanje pomagala z opazovanjem podgan, ki so bile zaprte v prostoru s kolesom za vadbo.
Opazili so, da so nekatere med njimi tekle skoraj ves čas svoje budnosti, medtem ko druge niso pokazale nobenega zanimanja za tek ali katero drugo vrsto gibanja, ki ni bila ključnega pomena za njihovo preživetje.
Šli so še korak naprej. Z razmnoževanjem so skušali povečati skupino tekačev in zmanjšati skupino ne-tekačev ter pri tem pozorno opazovali možgane – predvsem nucleus accumbens, predel, ki igra pomembno vlogo pri razvoju zasvojenosti ter občutenju ugodja in strahu ter lahko funkcionira kot center za nagrajevanje tako pri živalih kot pri človeku.
Kaj so odkrili?
Razlike v genih so bile očitne, prav tako se je izkazalo, da imajo 'tekaški entuziasti' bolj zrele nevrone, ki se zaključijo v nucleusu accumbensu v primerjavi s podganami, ki gibanja niso marale.
To bi lahko pomenilo, da je tek za 'tekače' po svoji naravi pravzaprav nagrajevanje. Medtem ko tek na ne-tekaško skupino takšnega učinka ni imel. Zakaj bi potem tekli, kajne?
V zadnjem delu poskusa so znanstveniki podgane motivirali tako, da so jih postavljali v kolo. Po šestih dneh so se tudi pri ne-tekačih pokazale vidne spremembe. V primerjavi s 'sedečo' skupino so imeli več zrelih nevronov v nucleus accumbusu, zaradi česar jim je telovadba postajala atraktivnejša.
Seveda se v pretečenih kilometrih podgane med seboj niso morale primerjati: v šestih dneh so ne-tekači pretekli komaj 3,5 km v primerjavi s 34 kilometri, ki so jih naredili 'tekoholiški' bratje.
Zaključek?
Raziskava je pokazala, da le nekaj minut vadbe na dan prinaša neverjetne koristi za zdravje. Hkrati pa boste tudi subtilno konfigurirali svoje možgane in iz dneva v dan v vadbi bolj uživali.
Zato se le potrudite malo in vztrajajte.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?