Pred dobrimi 50 leti je bil Grožnjan popolnoma opustelo mesto. Zdaj je istrsko mestece pomembno umetniško središče, ki živi zelo intenzivno, predvsem v poletnih mesecih.
O Grožnjanu
Grožnjan, ki se italijansko imenuje Grisignana, je manjše slikovito naselje v osrednjem delu Istre na Hrvaškem. Leži na vzpetini na desnem bregu reke Mirne, približno 12 km jugovzhodno od Buj. Je središče občine Grožnjan, ki spada pod Istrsko županijo. To je ena od občin, v kateri živi avtohtona slovenska manjšina v Istri, in edina občina na Hrvaškem z italijansko govorečo večino. Grožnjan je poznan kot mesto umetnikov. Umetnost je veliko prispevala tudi h gospodarskemu razvoju kraja in ga še ščiti pred učinki globalizacije, čeprav je mesto umetnikov danes tudi mesto turistično naravnane komercialne dejavnosti.
Zgodovina
Ozemlje Grožnjana je bilo naseljeno že v prazgodovini. V času rimskega imperija so zgradili številne stavbe, obzidja in pristanišče Bastia. Srednjeveško mestece se je prvič omenjalo leta 1103 pod imenom Piemonte. Do leta 1358 je bilo v posesti oglejskih patriarhov. Od 13. do sredine 14. stoletja je pripadalo družini Pietrapelosa, nato prišlo pod beneško oblast. Še posebej je bilo poškodovano med uskoško vojno v 17. stoletju in po padcu Benetk skoraj opustošeno. Pod Napoleonom, Habsburžani, Italijo v prvi in drugi svetovni vojni je prebivalstvo odhajalo ter se le počasi vračalo po priključitvi k Jugoslaviji.
Župnijska cerkev
Najbolj znana cerkev je prvič v pisnih dokumentih omenjena leta 1310. Prvotno je bila posvečena Mariji vnebovzeti in pozneje sv. Vidu, Modestu in Krešenciju. Enoladijsko apsidno cerkev so leta 1770 obnovili v baročnem slogu, tako da so na glavni fasadi vidni štirje pilastri s kapiteli. V cerkvi so Girardijeve orgle iz leta 1846. V glavnem oltarju je motiv, ki predstavlja mučeništvo sv. Vida, Modesta in Krešencija v rimskem Koloseju leta 303 in ki ga je naslikal umetnik Ermenegildo de Troya leta 1914. Zaščitniki Grožnjana godujejo 15. junija. Poleg cerkve stoji zvonik, visok 36 metrov.
Druge znamenitosti
Sistem fortifikacij iz 14. stoletja je deloma ohranjen, tako so vidna še glavna mestna vrata in del obrambnega zidu ter renesančna loža iz 16. stoletja in čudovita baročna palača Spinotti iz 18. stoletja. Cerkvici sv. Roka in sv. Martina sta bili zgrajeni v 16. stoletju. Cerkev sv. Florijana je zgrajena v 14., cerkev sv. Janeza Krstnika v 15., cerkvi sv. Kuzma in Damjana ter kapela Sv. Duha v 16. stoletju. V soseščini je zanimivo srednjeveško mestece Završje, obdano z zidovi in stolpi, v katerega se vstopa skozi vrata, okrašena z lesenimi reliefi in grbom družine Contarini, ki je imela v 11. stoletju svoj grad.
Umetnost
Pred dobrimi 50 leti je bil Grožnjan popolnoma opustelo mesto. Maja leta 1965 ga je skupina umetniških zanesenjakov oklicala za mesto umetnikov, zavihala rokave in več podrtij kmalu spremenila v prebivališča z delavnicami in galerijami, odprtimi za javnost.
Nenavaden pojav revitalizacije je vzbudil tudi mednarodno pozornost in privabil številne tuje obiskovalce in umetnike, ki so bili pripravljeni sodelovati na razstavah. Prva se je v vas naselila likovna umetnost, sledili so glasba, film, gledališče in arhitektura.
Danes je v središču likovnega dogajanja galerija Fonticus, ki jo vodi Eugen Vodopivec Barkovsky.
