Še ne tako dolgo nazaj, me je nenehno spremljal občutek utrujenosti, razdraženosti in pogosto me je obhajala tesnoba. Moja koža je bila obupna in spanje …
Na kratko: slabo sem se počutila. Zelo slabo. Ves čas.
Čeprav to ni bilo najhujše obdobje – je pa zagotovo bilo obdobje, ko sem si rekla, dovolj je, nekaj moram spremeniti. Ta trenutek.
Ker je bilo precej nesmiselno postaviti na glavo vse naenkrat, če ne drugega, zaradi mojega norega urnika, sem se odločila, da bom začela pri spanju in prehrani.
Podrobnosti prihranim za kakšen drug dan, a če povzamem: s seznama sem za začetek črtala predelano hrano in ves nepotreben sladkor in se OGROMNO naučila o polnovredni hrani in pripravi obrokov. Spremembe so bile opazne zelo hitro. Bila sem veliko bolj energična, boljše volje, izginilo je nihanje razpoloženja. In to so opazili tudi drugi.
Sem pa med drugim spoznala še naslednje stvari ...
1. Večina ljudi ne ve, kje bi začeli – kar je eden pogostejših razlogov, da se tako rado zatakne, ko gre za zdravo prehranjevanje. Zelo malo je ljudi, ki vedo dovolj o živilih in hranilih, če sploh kaj. Izobraževanje v tej smeri je še kako pomembno.
2. Kako zelo pomembna je podpora okolice. Ni dovolj le načrt prehranjevanja, še pomembnejša je podpora v času tega popotovanja.
3. Bolj so preprosti obroki, boljše je. Obroki, ki ne zahtevajo ure in ure v kuhinji, a so ravno tako zanimivi in uravnoteženi Seveda občasno lahko dodamo tudi kaj bolj eksotičnega, a v osnovi so lahko zdravi obroki zelo preprosti.
4. Nakupovalni seznam naredi ogromno spremembo. Preprost korak, ki prihrani veliko časa, denarja in slabih odločitev.
5. Vključevanje ostankov hrane je dobra spretnost. Povedano drugače: skuhaš enkrat, ješ dvakrat. Ali trikrat. Ali štirikrat …
6. Fleksibilnost. Ko sem prvič začela z načrtovanjem obrokov vnaprej, me najbolj skrbelo to, da se načrta preprosto ne bom mogla povsem držati. Ker, saj veste, življenje. A tu smo lahko ovsem fleksibilni. Morda ravno v torek ne bom imela časa za pripravo načrtovanega obroka, zato si bom pripravila solato, ki bi si jo sicer privoščila v četrtek. In situacija je rešena.
Pri vsem tem pa mi je ogromno pomagala še ena navada, ki sem jo prevzela – priprava obrokov vnaprej!
Vsak teden sem si vzela eno popolne ali dve, včasih večer in pripravila prigrizke ter obroke za dolge delovne dni. Za tiste dni, ko ni bilo ne volje ne časa za kuhanje. S tem pa sem se izognila tudi nespametnim odločitvam.
Kaj je pomembno ...
1. Skuhajte večje količine. Preprosto prvo pravilo. Si boste v nedeljo pripravili piščančji kari? Skuhajte več in preostanek shranite v hladilniku za naslednji dan. Tudi nekatere priloge je mogoče pripraviti v večjih količinah.
2. Poskrbite za shranjevanje. Pri roki imejte vedno dovolj posod za shranjevanje in za obroke, ki jih boste vzeli s seboj.
3. Zamrzovalnik naj postane vaš dober prijatelj. Ko boste skuhali več, a si boste naslednji dan vseeno zaželeli kaj drugega, jed preprosto zamrznite. V zamrzovalniku vas bo počakala … No, dolgo.
4. Zdravi prigrizki. Eno večjih težav pri večini predstavljajo prigrizki med obroki. Tiste čokoladice iz avtomatov ipd. Tudi zdrave prigrizke lahko pripravite vnaprej: napolnite kozarčke z oreščki, pri roki imejte temno čokolado ali pripravite energijske kroglice.
5. Pripravite posamezne sestavine, ki jih lahko združite po želji. Pečen piščanec ali tofu denimo, gre dobro skupaj z rižem in brokolijem, a je odličen tudi v mešani solati. Lahko pa je priloga kvinoja, ki jo prav tako lahko uporabite v solatah.
Kaj vse lahko pripravimo vnaprej?
Po tem, ko se odločimo, kaj si bomo med tednom privoščili, ni več težko – večji del dela je za nami. Zdaj moramo le še zbrati in pripraviti sestavine.
Tu je le nekaj idej ...
- Hladilnik založite z zelenjavo, ki ste jo že očistili in narezali.
- Vnaprej lahko skuhate zelenjavo, kot je brokoli, cvetača, rjavi in stročji fižol. Po potrebi del zamrznite.
- Tudi čičerko skuhajte vnaprej. Iz nje lahko pripravite različne juhe, namaze in jo porabite v solatah.
- Vnaprej se lahko pripravijo tako rekoč vse juhe in omake. Te brez skrbi počakajo v hladilniku ali zamrzovalniku.
- Prav tako meso.
- Mehiški buritosi in drugi zavitki.
- Pečena zelenjava.
- Kvinoja in rjavi riž.
- Ko boste pekli meso, pa medtem ko čakate, zmešajte še sestavine za mafine in jih specite na koncu.
- Pripravite pa še ovsene kosmiče čez noč ali chia pudinge. Kot denimo 5 slastnih pudingov s chia semeni.
A. K.
Preberite še:
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?