Ta vikend se bo veliko gnetlo, mesilo in presajalo moko. Dišalo bo po potici in domačem kruhu. Največ se bo uporabljala bela moka, a v prehrani poznamo in uporabljamo več vrst mok in sicer iz žit, semen, plodov, korenin in gomoljev. Za vas smo tokrat pogledali, katere so tiste moke, ki ne vsebujejo glutena.
Žita
Riž - Najbolj znan produkt iz riževe moke so rezanci ali testenine. Uporabljamo pa jo tudi za pripravo pudingov, narastkov, biskvitov, za zgostitev omak in kot dodatek drugim brez glutenskim mokam.
Koruza - Koruzna moka je osnovna moka pri dieti, ki ne vsebuje glutena. Najbolj primerna je za bolj tekoče vrste testa in kruhe, ki jih pripravljamo brez kvasa. Koruzni škrob je uporaben za zgoščevanje juh, omak in pudingov, precej priljubljene so tudi koruzne testenine.
profimedia
Proso - Iz semen prosa pridobivamo moko, kosmiče in zdrob. Kruh iz prosene moke nima preveč dobrih pekovskih lastnosti in je zelo drobljiv, se pa prosena moka uporablja kot dodatek drugim mokam.
Kvinoja - Ima vzdevek inkovska pšenica ter je bogata z beljakovinami, vitamini in rudninskimi snovmi. Moko iz kvinoje se uporablja za zgoščevanje jedi in kot primes drugim mokam.
Ajda - Ajda se uvršča med žita, čeprav botanično gledano spada med trave. Iz ajdove moke pripravljamo palačinke, kruh, testenine, žgance, polento …
Amarant ali ščir - Izvira iz Srednje in Južne Amerike, kjer naj bi bil udomačen že pred 4000 let pr. n. št. V Sloveniji se moka iz ščira ne uporablja prav pogosto, čeprav lahko iz nje samostojno spečemo kruh ali pecivo.
Photo by Theme Photos on Unsplash
Stročnice
Čičerika - je sredozemska stročnica z neenakomerno okroglimi zrni iz katerih pripravljamo moko, ki je sestavina za dišeče kolačke in kruh.
Leča – moko iz leče se uporablja za zgoščevanje omak ter enolončnic in kot primes drugim mokam.
Rožičevec ali rožič - je sredozemsko zimzeleno drevo s sladkimi plodovi. Zreli in posušeni stroki so lahko zmleti v rožičevo moko, ki je po teksturi in okusu podobna kakavu v prahu in se uporablja kot nadomestek le tega.
Guar - moka iz semen rastline guar ima lastnost vezave velike količine vode. Uporabljamo jo za zgoščevanje marmelad in sladoledov, za zgoščevanje omak, prelivov ali juh.
Mungo – moko pridobljeno iz vrste fižola imenovanega mungo uporabljamo tudi za pripravo azijskih steklenih rezancev.
profimedia
Gomolji in korenine
Krompir – iz gomolja krompirja lahko dobimo moko ali škrob, ki se uporablja za zgoščevanje jedi.
Topinabur - moko iz topinaburja, ki izvira iz Severne Amerike, uporabljamo za izdelavo testenin in različnih vrst kruha.
Maranta – moko iz te južno in srednje ameriške rastline uporabljamo za zgoščevanje juh, omak in pudingov ter tudi pri pripravi peciv.
Sago - moka iz storža indijske palme sago manioka ali casva se uporablja kot dodatek v brez glutenski in brez pšenični dieti.
Tapioka – moka iz tapioke se uporablja kot zgoščevalno sredstvo pri pripravi juh, omak, marmelad, kjer bi želeli nadomestiti moko brez glutena.
profimedia
Plod
Kostanj – moka se naredi iz zmletih maronov (vrsta kostanja) ter je uporabna za pripravo kostanjevih sladic in peciva.
Vir: https://www.drustvo-celiakija.si/
Preberite še: Mafini za vse okuse: nadevani, limetini, cheesecake ...ali Chia semena: Kaj se v resnici zgodi z našim telesom, ko jih uživamo?
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"