Riž je eno najpogosteje uporabljanih živil, a strokovnjaki trdijo, da ga kuhamo napačno. Menijo namreč, da na milijone ljudi vsak dan ogroža svoje zdravje z nepravilnim kuhanjem riža.
Neka študija je pokazala, da običajna metoda kuhanja riža – v skledi z vrelo vodo, dokler ne izhlapi – izpostavi tiste, ki ga jedo, sledom strupenega arzena.
Arzen namreč kontaminira riž med gojenjem in je pravzaprav posledica industrijskih toksinov in pesticidov. Celo majhne količine arzena zdravniki povezujejo s povečanim tveganjem za srčne bolezni, sladkorno bolezen in raka, pa tudi z razvojnimi težavami.
Najbolj nevarna je za otroke, opozarja Andy Meharg, profesor bioloških znanosti na univerzi v Belfastu, poroča spletna stran N1. Hkrati je preizkusil različne načine kuhanja riža.
Preberite še:
- Skrivnost japonske diete za vitko in gibko telo
- To se v resnici zgodi v vašem telesu, če jeste preveč riža
Pri prvi metodi je dal eno skodelico riža in dve skodelici vode in voda je med kuhanjem izhlapela – kot se običajno kuha riž. Na koncu je ugotovil, da ta metoda pusti največ arzena v rižu.
Pri drugi metodi je dal eno skodelico riža in pet skodelic vode ter izločil odvečno vodo, raven arzena pa se je prepolovila.
Pri tretjem načinu so riž skuhali tako, da so ga čez noč namakali, zjutraj splaknili do čiste vode in nato skuhali – s čimer so zmanjšali količino toksinov za 80 odstotkov.
Raziskave na evropskem trgu so pokazale, da kar 58 odstotkov riževih izdelkov vsebuje visoko vsebnost arzena, zato je priporočljivo, da riž pred tem vedno namakate in splaknete, da zmanjšate verjetnost škodljivih učinkov na zdravje.
To žito iz tropskih in subtropskih območij Afrike in Azije je že leta v središču polemik.
Medtem ko je osnovno živilo za polovico človeštva, ga drugi razglašajo za 'prehransko prevaro', saj je poln ogljikovih hidratov in prispeva k povečanju telesne teže. A vsi imajo prav, saj je odvisno od vrste riža, ki ga uživamo.
Beli riž
Bela velja za prehransko šibko, saj jo pridobivajo z luščenjem ovojnice zrna, zato je njena hranilna vrednost nižja. V procesu mletja se namreč odstranijo otrobi in kalčki, kar ji odvzame vitamin B, železo in vlaknine. Čeprav je naknadno obogaten z železom in vitamini B, vlaknin še vedno manjka.
Rjavi riž
Rjavi riž je enak kot beli riž, vendar je še vedno 'polnozrnat', ker je bila odstranjena le zunanja neužitna membrana, in je boljša izbira vlaknin, vitamina E in antioksidantov.
Ena skodelica kuhanega rjavega riža vsebuje približno 3,5 grama vlaknin, enaka količina belega riža pa manj kot 1 gram.
Študije kažejo, da lahko del riževega zrna, znan kot subaleuronska plast, nudi zaščito pred visokim krvnim tlakom in aterosklerozo, najdemo pa ga le v rjavem rižu.
Dokazano je tudi, da ljudje s prehodom z belega na rjavi riž zmanjšajo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Vendar je treba upoštevati eno stvar – večina ljudi misli, da je rjavi riž sinonim za polnozrnat, vendar so tehnično gledano polnozrnata riževa lahko različnih barv, odvisno od vrste zrna.
Dokazano je tudi, da ljudje s prehodom z belega na rjavi riž zmanjšajo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Divji riž
Ta žitarica raste na vodi in ima nekoliko več beljakovin kot rjavi riž. Študije kažejo, da najbolje vpliva na zniževanje ravni holesterola. Čeprav sta rjavi in divji riž zagotovo boljša izbira od belega, nutricionisti opozarjajo, da je bolje, da njune mešanice ne kupujete, saj običajno vsebujejo visoko vsebnost soli.
Glede na dimenzije riž običajno delimo v tri skupine. Vendar pa velikost zrna nima vpliva na hranilno vrednost.
Dolgozrnat riž - 3-5 krat daljši od širine. Pri kuhanju se ne zlepi in ustvari ohlapno strukturo, zato je primeren za solate in ocvrte jedi z rižem.
Srednje dolgozrnati riž – so približno dvakrat daljši od širokih in vsebujejo enake količine amiloze in amilopektina. Po kuhanju so zrna še bolj nagnjena k lepljenju.
Kratkozrnati riž – ima več amilopektina, zato so zrna krudasta, okrogla in lepljiva. Takšen riž je idealen za rižoto, suši in sladice na osnovi riža.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?