Pogost stavek, ki ga slišimo, ko se lotimo hujšanja je: "Z jedilnika odstranite ogljikove hidrate."
Ta mit je med nami že kar nekaj časa, izrazito pa se pojavlja v zadnjih nekaj letih. Prišli smo že do te stopnje, ko se ljudje bojijo ogljikovih hidratov in nanje gledajo kakor na sovražnika. Pa je res tako?
So ogljikovi hidrati res tako slabi?
Kaj so ogljikovi hidrati?
Vsa živila imajo 3 makrohranila: ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine. Nekatera živila imajo več enega in manj drugega (stročnice imajo denimo precej beljakovin, medtem ko avokado uvrščamo med maščobna živila).
Živila, ki so najbolj bogata z ogljikovimi hidrati so izdelki iz žit/moke (kruh, testenine, biskviti ...), sadje, kuhinjski sladkor, pa tudi zelenjava. Med ogljikove hidrate sodi res ogromno živil; ena so za naše telo boljša, spet druga so slabša.
Zakaj potrebujemo ogljikove hidrate?
Profimedia
Ogljikovi hidrati oziroma 'sladkorji' so naš primarni vir energije. Zaradi njih naše telo funkcionira normalno. Če zaužijemo premalo ogljikovih hidratov, se v našem telesu začnejo vršiti procesi, s katerimi naše telo energijo pridobi iz drugih virov. Ti procesi pa so na dolgi rok lahko obremenjujoči in škodljivi za telo.
Organ, ki se najtežje privadi na energijo iz drugih virov, so možgani. Poenostavljeno povedano naši možgani za normalno delovanje nujno potrebujejo vsaj nekaj ogljikovih hidratov dnevno.
Sploh sadje, zelenjava in polnozrnati izdelki so bogati z vlakninami (neprebavljivi deli ogljikovih hidratov). Te so izjemnega pomena predvsem pri uravnavanju prebave. Uživanje vlaknin je izredno priporočljivo v vseh življenjskih obdobjih. Poleg tega pa so vlaknine še posebej dobra izbira ravno pri hujšanju; vlaknine v našem želodcu nase povlečejo tekočino in tako podaljšajo občutek sitosti. Eno najbolj priljubljenih živil zaradi velike vsebnosti vlaknin so denimo ovseni kosmiči.
Zakaj se ljudje izogibajo ogljikovih hidratov?
Pred leti se je začelo opozarjati na škodljive učinke kuhinjskega belega sladkorja, kasneje pa tudi bele moke. Izdelki z omenjenima sestavinama najpogosteje spadajo v skupino ogljikovih hidratov, iz česar se je razvilo prepričanje, da so vsi ogljikovi hidrati škodljivi.
Poleg tega je v naši splošni prehrani največ ravno ogljikovih hidratov. Kosmiči, testenine, riž, krompir, sadje, zelenjava ... Vse to se redno znajde na povprečnem jedilniku.
Ko so ljudje ta živila izključili iz prehrane, so avtomatsko tudi količinsko pojedli manj; zaradi tega je prišlo do hujšanja. Zavedajte se nečesa; shujšamo takrat, ko zmanjšamo energijski vnos (t.j. vnos kalorij), ne pa takrat, ko iz prehrane izključimo določeno skupino živil.
Ali ogljikovi hidrati redijo?
Profimedia
Kot že povedano; bistvo je v količini. Če je energijski vnos previsok, se bomo redili. Če pojemo manj, bomo shujšali. Tip živila je sekundarnega pomena. Imajo pa denimo maščobe višjo energijsko vrednost, kakor ogljikovi hidrati, zato recimo žlica olivnega olja "bolj redi", kakor kos kruha.
A pomembno je, da poleg energijskega vnosa poskrbimo tudi za zadosten vnos vitaminov, mineralov, omega-3 maščobnih kislin, aminokislin ... Shujšate lahko tudi s hamburgerji, če količinsko pojeste toliko, da je znotraj vašega energijsega vnosa. A s tem škodite svojemu zdravju in tvegate za nastanek raznih težav.
Ogljikovi hidrati sami po sebi ne redijo in niso noben bav-bav. Je pa za vaše zdravje dobro, da izbirate kvalitetne izdelke. To so predvsem sadje, zelenjava ter polnovredni izdelki. Izogibajte se živilom, ki vsebujejo veliko bele moke ter belega sladkorja. Predvsem pa se naučite uživati v hrani in si ne postavljajte prestrogih omejitev.
Veronika Sivka
O ogljikovih hidratih smo povpašali tudi strokovnjake – njihove odgovore prevrite v članku:
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del