Strokovnjaki opozarjajo na škodljive učinke te vrste hrane.
Ljudje, ki pogosto uživajo ultra procesirano hrano – denimo predpripravljene obroke – imajo lahko tudi do 25 % večje tveganje, da umrejo zaradi Parkinsonove bolezni. To razkriva obsežna študija, ki je zajela več kot 400.000 ljudi po vsej Evropi.
Poleg tega se je pri tistih, ki redno posegajo po hitri hrani, možnost preživetja možganske ali srčne kapi zmanjšala za 10 %, prehrana, bogata z ultra procesiranimi izdelki, pa povečuje splošno tveganje za prezgodnjo smrt za 4 %.
Ultra procesirana hrana vključuje izdelke, kot so čips, industrijsko proizvedeni keksi, peciva in pakirani mesni izdelki. Ti pogosto vsebujejo velike količine soli, sladkorja, umetnih barvil, ojačevalcev okusa in emulgatorjev. Gre za živila, ki so bila podvržena intenzivnim industrijskim procesom, kar poruši njihovo naravno strukturo. Posledično povzročajo hiter dvig sladkorja v krvi, zmanjšujejo občutek sitosti in negativno vplivajo na črevesno mikrobioto.
Največje tveganje: Parkinsonova bolezen
Raziskava, o kateri poročajo na portalu krstarica.com, je skoraj 16 let spremljala prehranske navade in zdravstveno stanje 428.728 udeležencev iz devetih evropskih držav. Ti so bili stari med 35 in 74 let, njihova prehrana pa je bila ocenjena glede na količino ultra procesirane hrane, ki so jo zaužili.
Največje tveganje so raziskovalci zaznali pri Parkinsonovi bolezni. Ljudje, katerih prehrana je vsebovala vsaj 13,7 % ultra procesiranih živil, so imeli 23 % več možnosti, da bodo umrli zaradi posledic te bolezni. Čeprav Parkinsonova bolezen sama po sebi ni smrtna, močno obremeni telo in ga naredi ranljivejšega za smrtonosne okužbe.
Poleg tega prehrana z visoko vsebnostjo ultra procesiranih živil poveča tveganje za smrt zaradi bolezni prebavil za 12 %, zaradi možganske kapi za 11 % ter zaradi srčno-žilnih bolezni za 5 do 9 %.
V drugem delu študije so raziskovalci simulirali učinke zamenjave 10 % dnevnega vnosa ultra procesirane hrane s svežim sadjem in zelenjavo. Rezultati so pokazali, da bi ta sprememba zmanjšala tveganje za smrt zaradi Parkinsonove bolezni za 22 %, zaradi bolezni prebavil za 18 %, zaradi možganske kapi za 13 % in zaradi srčnih težav za 11 do 12 %.
»Spodbujanje uživanja čim manj predelane hrane in hkrati zmanjšanje vnosa visoko predelane hrane bi lahko bilo ključno za izboljšanje zdravja,« poudarjajo avtorji raziskave.
Velike razlike med državami
Raziskava je pokazala tudi velike razlike v uživanju ultra procesirane hrane med evropskimi državami. Najvišji delež so zabeležili na Norveškem, kjer ultra procesirana hrana predstavlja skoraj 23 % vse zaužite hrane po teži. Sledita Velika Britanija (20 %) in Nemčija (17 %). Na drugi strani lestvice so Francija (7 %), Španija (8 %) in Italija (10 %), kjer je delež teh živil precej nižji.
Kljub pomembnim ugotovitvam avtorji raziskave opozarjajo na nekaj omejitev. Podatke o prehrani udeležencev so zbrali zgolj na začetku študije, kar pomeni, da so se njihove navade lahko vmes spremenile. Poleg tega je raziskava opazovalne narave, zato ne more neposredno dokazovati, da ultra procesirana hrana povzroča zdravstvene težave.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na nejasnosti pri opredelitvi ultra procesirane hrane. Na primer, obstaja razlika med visokokaloričnim gotovim obrokom in polnozrnatim kruhom – oba sicer spadata med ultra procesirana živila, a ima lahko kruh tudi nekatere koristne lastnosti.
Kljub tem pomislekom raziskava ponuja dodatne dokaze o škodljivosti visoko predelane hrane in obenem izpostavlja, kako pomembna je postopna zamenjava z bolj naravnimi, nepredelanimi živili. Ob vse večji globalni porabi ultra procesirane hrane postaja spodbujanje zdravih prehranskih navad ključnega pomena za zaščito javnega zdravja.
Vir: krstarica.com
