Če trpite za motnjami srčnega utripa (aritmija, pospešeno bitje srca ipd.), v svoj jedilnik obvezno vključite ta živila.
Aritmije so motnja srčnega ritma in hitrosti utripa. Nastanejo zaradi nepravilnosti v srčnem prevodnem sistemu. Aritmije so pogoste pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi, kot je koronarna bolezen, a se lahko pojavijo tudi pri sicer zdravem srcu.
Poznamo dve glavni obliki aritmij: tahikardijo, ko srce bije prehitro, in bradikardijo, ko utripa prepočasi. Fibrilacija, kjer srce bije neredno ali "drhti", pogosto sodi pod tahikardije. Aritmije se dodatno razvrščajo glede na to, kateri del srca so prizadele.
Običajni pristopi zdravljenja vključujejo zdravila, po potrebi tudi kirurške posege. Vendar ima tudi način življenja, zlasti prehrana, pomembno vlogo pri preprečevanju in blaženju aritmij.
Vzroki za nastanek aritmij
Aritmije pogosto povzročajo bolezni, kot so koronarna bolezen, popuščanje srca, preboleli srčni infarkt, vnetje srčne mišice ali prirojene srčne napake. Vendar obstajajo tudi številni posredni dejavniki, ki jih je možno preprečiti.
Med njimi so:
- motnje v ravnovesju elektrolitov in huda dehidracija,
- nenadzorovan visok krvni tlak,
- debelost, ki vpliva na raven maščob, sladkorja in tlak,
- slabo urejena sladkorna bolezen, predvsem ob hipoglikemijah,
- bolezni ščitnice,
- kajenje, alkohol, kofein, stres in nekatera zdravila,
- pomanjkanje antioksidantov in povečana oksidativna obremenitev.
V večji rizični skupini so tudi profesionalni športniki, zlasti srednjih let.
Mediteranska prehrana kot naravna zaščita srca
Številne študije kažejo, da ima mediteranska prehrana zaščitni učinek na srce. Ljudje, ki se prehranjujejo po mediteranskem vzoru, redkeje zbolevajo za sladkorno boleznijo, visokim krvnim tlakom, presnovnim sindromom in debelostjo – s tem pa tudi redkeje doživljajo aritmije.
Leta 2011 je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da so imeli posamezniki, ki so se strožje držali mediteranske prehrane, manj epizod aritmij. Ta način prehranjevanja vključuje:
- veliko svežega sadja in zelenjave,
- polnozrnate izdelke,
- oljčno olje,
- ribe.
Prehrana je bogata z omega-3 maščobami, vlakninami, vitamini skupine B in antioksidanti, medtem ko vsebuje malo nasičenih maščob. Vpliva na zniževanje krvnega tlaka in maščob, krepitev imunskega sistema, zmanjševanje vnetij in varovanje pred rakavimi obolenji.
Vloga omega-3 maščobnih kislin
Omega-3 maščobne kisline, zlasti EPA in DHA iz mastnih rib, imajo dokazane učinke:
- znižujejo trigliceride,
- delujejo protivnetno,
- krepijo zdravje srca,
- pomagajo preprečevati srčne aritmije, vključno s fibrilacijo atrijev in
- prekatne aritmije.
Omega-3 lahko dobimo s prehrano (predvsem z mastnimi ribami). V kolikor jih s prehrano ne zaužijemo dovolj, pa je smiselno razmisliti o uporabi prehranskih dodatkov.
Drugi koristni prehranski dodatki
Za zdrav srčni ritem sta ključna magnezij in kalij. Zato je priporočljivo uživanje sadja, zelenjave, semen in polnozrnatih izdelkov. V kolikor s prehrano ne zaužijete dovolj magnezija ali kalija, je tudi tukaj dobro razmisliti o uporabi prehranskih dodatkov.
Koristni so lahko tudi antioksidanti, kot so vitamini A, C, E, selen, cink, baker, resveratrol in koencim Q10. V kolikor imate aritmije, se o jemanju prehranskih dodatkov posvetujte z zdravnikom.
Ne pozabite na zdrave navade
Poleg prehrane in dodatkov so ključne tudi spremembe življenjskega sloga:
- redna, zmerna telesna dejavnost,
- vzdrževanje zdrave telesne teže,
- prenehanje kajenja,
- zmanjšanje vnosa alkohola in kofeina,
- obvladovanje stresa,
- izogibanje stimulansom in nekaterim zdravilom, ki vplivajo na srčni utrip.
Za zdravo srce je torej pomemben celostni življenjski slog, ki poleg ustrezne prehrane vključuje tudi zadostno mero gibanja, izogibanje nezdravim navadam in obvladovanje stresa.
