Vegetarijanstvo pri otrocih - da ali ne?

Pravzaprav je to dolžnost staršev, ki ob poplavi vsega, kar ponuja trg, zahteva vedno večji premislek (in branje deklaracij).

Vse več je staršev, ki svojih otrok nikoli ne peljejo v McDonald's, nekateri otrokom ne dajo sladkarij, drugi se izogibajo alergenom, tretji jim ne postrežejo mesa. In če si otrok vseeno želi sladkarije, hrane, na katero je alergičen, ali v našem primeru mesa? Mu bomo postregli? Zdravnica Petra Mihalek Novak je mama šestih otrok in doma ne jedo mesa. »Če si kdo od otrok včasih zaželi košček mesa, pa mu tega ne branim,« je povedala v pogovoru za Jano.

ZA

Petra Mihalek Novak, dr. med., mati šestih otrok

»Prednosti vegetarijanstva so zmanjšanje tveganja za bolezni moderne dobe, kot so sladkorna bolezen, debelost, srčno-žilne bolezni in rak. Tveganje za raka debelega črevesa in danke se z večjim uživanjem rdečega mesa poveča za 28 %, večje je tveganje za hormonsko odvisnega raka dojke pri mlajših ženskah. Otroci vegetarijanskih staršev uživajo bolj zdravo hrano, saj so ti starši glede prehrane običajno bolj ozaveščeni, kot da z jedilnika le izločijo meso in mesne izdelke. Njihovi otroci uživajo več sadja in zelenjave, več vlaknin, manj sladkorja in bolj zdrave maščobe ter več ekološko pridelane hrane. Študije o vegetarijancih v deželah tretjega sveta (npr. v Indiji), kjer je prisotno pomanjkanje hrane, niso primerne za primerjavo z vegetarijanci v razvitem svetu, kjer imamo možnost uživanja raznolike hrane. V naši družini je šest otrok, dva sta vrhunska športnika. Vnos zadostne količine beljakovin ni nikakršen problem, saj z vsakodnevnim uživanjem stročnic, tudi tofuja in seitana, uživamo vse potrebne aminokisline. Poleg tega uživamo polnovredna žita, veliko zelenjave in sadja ter oreščke. Nekateri občasno uživajo tudi mleko in jajca, vendar v zmernih količinah. Vegetarijanska prehrana je lahko zelo raznolika in tako je možnost, da bo vsebovala vsa potrebna hranila, večja. Priporočilo ameriškega in kanadskega združenja za prehrano je, da je vegetarijanska prehrana zdrava in primerna za vse starostne skupine ter lahko prispeva k zdravljenju in preprečevanju določenih bolezni.«

PROTI

Katja Markežič, diplomirana dietetičarka

Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega porekla) v veganski, presnojedi in frutarijanski prehrani obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil: železa, cinka, kalcija, vitaminov – B12, B2 (riboflavin), D, maščobnih kislin omega 3, zlasti dokozaheksaenojske kisline, beljakovin in energijskega vnosa. Vegetarijanci morajo biti temeljito poučeni o prehrani in seznanjeni z vsemi morebitnimi nevarnostmi tovrstnega prehranjevanja za otroke. Pomembno je, da redno sodelujejo s pediatrom in z dietetikom. Tveganje za pomanjkanje hranil je večje z večjim omejevanjem izbora živil in z nižjo starostjo otroka – Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano ter slovenske smernice odsvetujejo vegansko prehranjevanje za dojenčke in malčke. Če starši vztrajajo pri eni od oblik vegetarijanstva pri svojih otrocih, se jim svetuje pravilno sestavljena lakto-ovo vegetarijanska oblika prehranjevanja.

Viktor Orban Trumpovo zmago proslavil z vodko

Vrste vegetarijanstva

Obstaja veliko vrst vegetarijanstva, osnovne in najbolj razširjene diete pa so:

• Laktovegetarijanstvo – poleg hrane rastlinskega izvora se uživajo tudi mleko in mlečne izdelke.
• Ovovegetarijanstvo – poleg hrane rastlinskega izvora se uživajo tudi jajca.
• Lakto-ovovegetarijanstvo – poleg hrane rastlinskega izvora se uživajo tudi mleko, mlečni izdelki in jajca.
• Veganstvo – meso, mleko in jajca niso dovoljeni, med pa le občasno.
• Fleksiveganstvo – dieta, pri kateri se uživa predvsem veganska hrana, občasno, vendar redko, pa tudi mleko, jajca in med, zlasti iz etično in ekološko manj sporne pridelave.
• Presnojedstvo – dieta, ki ni nujno vegetarijanska. Uživa se nekuhana, nepredelana in pogosto organsko pridelana hrana.
• Sadjejedstvo (frutarijanstvo) – dieta, pri kateri se uživajo le sadeži (tisti, ki jih kulinarično uvrščamo med sadje, npr. slive, jabolka in pomaranče, pa tudi plodovi, kot so paprike, jajčevci, paradižnik, kumare), oreščki in semena, ne pa tudi živila živalskega izvora, zelenjava in žita.
• Makrobiotika – dieta, pri kateri se uživajo predvsem polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjava in tradicionalna japonska hrana. Dovoljuje tudi ribe.
• Delno vegetarijanstvo – obstajajo številne oblike, ki poleg sonaravno pridelane hrane rastlinskega izvora dovoljujejo tudi mlečne izdelke, jajca, ribe, perutnino in občasno tudi drugo meso, vendar je vegetarijanska zveza zavzela stališče, da v takšnih oblikah prehranjevanja ne gre za vegetarijanstvo, saj so ribe in ptiči živali in ne rastline.

Besedilo: Petra Arula; članek je bil objavljen v reviji Jana. 

Preberite še: 7 načinov, kako nadomestiti meso 

Novo na Metroplay: "Vse več mladih zboli za rakom" | Klara Čampa