Zajtrk. Verjetno kava. Hitra malica? Postan sendvič, kebab, burek še od včeraj. Kosilo – samo da se najem. Zvečer ob gledanju televizije – čips, piškoti. Kakšen obrok ali dva seveda preskočimo. Tako še bolj sestradani napademo prvo stvar, ki je videti užitna.
Verjetno ves čas ne jemo ravno tako. Spomnimo se, da imamo radi celo sadje, zelenjavo in da nam čokolada tudi ne ustreza ravno vsak dan. A kaj, ko nam naš življenjski slog ne dopušča, da bi karkoli trajno spremenili.
Ste se našli v zgoraj napisanih vrsticah? Upam, da v čim manjšem obsegu.
Vsi vemo, kaj je dobro za nas in kaj nam škoduje, a vse prevečkrat pozabljamo na ta naš notranji čut, ki nam sporoča, kaj našemu telesu in duhu ustreza in kaj ne. Največkrat se to neposlušanje sebe zrcali tudi pri najbolj osnovnem – naših prehranjevalnih navadah.
Dobro, nekateri nikoli ne jedo postane, zamrznjene, razkuhane, premastne, preslane, presladke hrane in se ves čas zdravo prehranjujejo. In kako jim to uspeva? Verjetno so spremenili svoje življenje. Zavestno so sprejeli odločitev, da ne bodo koš za odpadke; se resnično zavedli, da z vsako snovjo, ki jo vnesemo v svoje telo, vplivamo na lastno počutje, zdravje, vitalnost, celo mentalno življenjsko naravnanost.
Koliko energije bomo v življenju imeli, kako iskrive bodo naše misli, je odraz kompleksnega prepleta zdravega življenjskega sloga, ki zajema od pozitivnih medsebojnih odnosov, redne telesne vadbe do dobrega spanca in zdrave prehrane.
Veliko je holističnih sistemov, ki do posameznika pristopajo s prepletom različnih metod, kako ostati zdrav in še izboljšati svoje emocionalno, mentalno in fizično počutje.
Eden od sistemov je tudi joga, ki je preplet različnih metod in tehnik, ki se navezujejo tudi na ajurvedo – indijsko medicino – obema je tudi skupna staroindijska samkhajanska filozofija. Čeprav je to članek o prehrani, pa je za lažje razumevanje potreben kratek oris filozofskega ozadja.
Prakriti je vse fizično v univerzumu in se poraja iz čiste, neopisljive energije puruše. Prakriti, torej naš materialni svet, je sestavljen iz prepleta treh življenjskih kvalitet: satve, ki predstavlja lahkotnost, razsvetljenje, veselje, čistost, ravnovesje. Radžas – kvalitete aktivnosti, širjenja, a tudi napetosti in bolečine. Tamas – predstavlja težo, inercijo, pasivnost, mirovanje. Vse tri kvalitete ali gune so prisotne v nas in potrebne za naš obstoj.
Ker pa ima tudi hrana in vse, kar nas obdaja, te lastnosti, je od vnosa takšne energije odvisno, kam bomo usmerili naš razvoj in počutje.
Hrana s kvaliteto tamas tako v nas ustvarja občutek teže, lenobnosti, po obroku postanemo pasivni, zaspani, ne moremo se zbrati, razmišljati. Če uživamo veliko takšne hrane, se pojavlja več kroničnih bolezni, depresija in splošna pasivnost v življenju.
In kakšna hrana je to? Takšno kvaliteto/energijo ima vsa razkuhana, ocvrta, postana, zamrznjena in s kemikalijami obdelana hrana. Že po svoji izhodiščni kvaliteti pa v to kategorijo spadajo alkohol, droge, meso, jajca in gobe. Takšni hrani bi se torej morali čim bolj izogibati oziroma bi jo morali znati kombinirati v manjših količinah z energetsko bolj pozitivno hrano.
Radžastična hrana v organizem vnaša nemir, ruši notranje ravnovesje, spodbuja agresijo in impulzivne čustvene izbruhe, saj pretirano poživlja. Povzroča stres, motnje krvnega obtoka in živčnega sistema.
Takšno kvaliteto ima vsa pretirano začinjena in pretirano slana/sladka ter rafinirana hrana. Torej beli sladkor, bela moka, gazirane pijače, nekvalitetna čokolada, vsa industrijska hitra prehrana, prav tako pa tudi česen in čebula (sploh surova) ter kava, črni čaj in tobak.
In kaj je potem satvična prehrana? Vse preostalo. Je hrana, ki po svoji polni energetski vrednosti ustvarja notranje ravnovesje. Ostri in pomirja um, krepi naše zdravje, razstruplja telo ter v nas ustvarja občutek miru, radosti.
Polnovredna hrana brez umetnih dodatkov, pesticidov in konzervansov. Vsa zelenjava (surova ali hitro parjena/pražena), sadje (sveže ali suho), oreščki, semena, med, sveža zelišča in naravni mlečni izdelki. Takšna hrana daje vso potrebno energijo ter izboljšuje delovanje imunskega sistema.
Zakaj bi si torej s slabo pripravljeno in nezdravo hrano zmanjševali kvaliteto življenja? Prisluhnite svojemu notranjemu glasu in si ustvarite življenje, kot ga želite.
Še nekaj nasvetov za zdrav način prehranjevanja:
- Ustvarite si rutino rednih obrokov, za katere si resnično vzamete čas in ste takrat z mislimi res prisotni, poskusite jesti v tišini oziroma v prijetni družbi (spomnite se slovenskih pregovorov: Ko se dela, se dela, in ko se je, se je. Ali pa: Še pes ima rad pri jedi mir.)
- Zajtrk naj bo lahek – sadje, kosmiči ali jogurt, a naj vam vseeno da potrebno energijo za zagon dneva. Pozajtrkujte do eno uro po tistem, ko ste vstali.
- Kosilo poskušajte imeti med 12. in 14. uro popoldne, ko je prebavi ogenj najmočnejši. Naj bo to tudi največji obrok v dnevu.
- Večerja naj bo ponovno lažji obrok in naj bo vsaj dve uri pred spancem.
- Jejte počasi in resnično okusite hrano ter jo tudi dobro prežvečite, s tem bomo pomagali presnovnim procesom.
- Obrok naj vsebuje največ pet različnih vrst hrane. Zapletene kombinacije preveč otežujejo prebavo.
- Ko kuhate, kuhajte z ljubeznijo, ko jeste, jejte z ljubeznijo do stvarstva in sebe.
Daša Lakner, učiteljica joge, Agniyoga center
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"