Mineralna, pitna, izvirska ali namizna?

Že res, da se vam na prvi pogled vse zdijo na kapljo podobne, a verjemite, da so njihovi okusi popolnoma različni. Nanje vplivajo tako mineralne snovi, ki se utapljajo v njih, kot elementi v sledeh in preostale sestavine, na katere vplivajo temperatura, tlak, vsebnosti raztopljenih kamnin in drugo.

Navsezadnje pa imajo na kakovost vode vpliv tudi geološke značilnosti, značilnosti podzemnega prostora, iz katerega se črpa, globina črpanja in čas zadrževanja te vode tam doli.

Naravna mineralna voda

(Donat in Radenska) ima izvor v podzemnem vodnem viru, zaščitenem pred možnostjo onesnaženja, in se po lastnostih (mineralne snovi, kemijski elementi v sledovih, prehrambeno-fiziološki učinki) jasno razlikuje od pitne vode ter ima enako čistost kot na izvoru (sestava, temperatura in preostale pomembne lastnosti morajo biti stalne v okviru naravnih nihanj).

Za izvirsko

označujemo tisto, ki ima enako čistost kot na izvoru, ni onesnažena in se polni na samem izviru, naravna pitna voda pa je v prvotnem stanju namenjena pitju in pripravi hrane, ne vsebuje mikroorganizmov in parazitov (vsaj ne v številu, zaradi katerega bi bilo ogroženo človeško zdravje), je brez dodatkov in v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. , št. 19/2005, 35/2004, 26/2006, 92/2006).

Ta določa fizikalno-kemične in mikrobiološke zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, da ne bi škodila zdravju njenih pivcev.

Enako velja za namizno vodo, ki je pripravljena iz naravne mineralne, izvirske ali pitne vode, lahko pa vsebuje tudi dodani ogljikov dioksid, morsko vodo ali katerega izmed drugih aditivov.

Stari vojaški trik: kako ogreti stopala, ko je zunaj minus

Naravna mineralna, izvirska in namizna voda so tiste vode, ki se tudi najpogosteje prodajajo v embalirani obliki. Slovenskim podjetjem podeljuje dovoljenje za izkoriščanje naravnih virov vode Ministrstvo za okolje in prostor, in sicer po Pravilniku o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Ur. l. , št. 50/2004, 75/2005), kjer so določeni pogoji za izkoriščanje virov in prodajo ustekleničene vode.

Običajna, z aromo, kisla

Vsaka voda je tako ali drugače edinstvena po svoji sestavi. Kot že omenjeno, ta izdatno vpliva na okus; voda, ki vsebuje več hidrogenkarbonatnih ionov, je na primer nekoliko bolj kisla.

Po drugi strani nekateri prisegajo na takšne z okusom. Vode, ki imajo večinoma dodano le aromo, imajo energijsko vrednost skorajda enako navadni vodi (v vsakem primeru zelo majhno), druge aromatizirane vode pa imajo dodan tudi sladkor in sestavine, ki so sicer značilne za brezalkoholne pijače, zato le s težavo govorimo o nizki ali nikakršni energijski vrednosti.

Aroma, ki je naravna, naravni enaka ali umetna, je lahko dodana naravni mineralni, izvirski in namizni vodi. Običajno prvi dve tudi opozarjata na svoj izvor, na primer izvirska voda z aromo mandarine.

Voda je bogastvo

Zaradi slabega odnosa do okolja tudi voda v Sloveniji ni več takšna, kot je bila nekoč, vendar pa je njena kakovost še vedno zadovoljiva.

Kljub temu to ne pomeni, da se lahko do vode vedemo kot do nečesa samoumevnega, saj si nihče ne želi, da bi se pridružil že milijardi in pol nesrečnežev na svetu, ki nimajo zdravstveno neoporečnega vodnega vira.

Zelo pogosto se zgodi, da občutek lakote zamenjamo z občutkom za žejo. Od 30 do 15 minut pred obrokom spijte kozarec vode. Tako boste telo oskrbeli s tekočino in se nekoliko nasitili, zato boste zaužili manj hrane. Raziskave so pokazale, da lahko nevarnost za raka na debelem črevesju zmanjšate za 45 odstotkov, nevarnost za raka na mehurju pa za 50 odstotkov, če vsak dan spijete pet kozarcev vode.

Ne pozabite, da voda sestavlja približno tri četrtine našega telesa! V današnji naglici pogosto pozabimo na pitje zadostnih količin vode in posledice so lahko kronična dehidracija celic, glavoboli, pomanjkanje koncentracije in nekatere druge bolezni. Pomanjkanje vode v telesu je tudi prvi znak utrujenosti.

Plastične stekleničke

Res je, najbolj kemijsko stabilna je steklena steklenička, kljub temu pa je voda večinoma embalirana v plastenke, izdelane iz polietilentereftalata (PET). Ta je občutno lažji in bolj praktičen za prenašanje in treskanje po ovirah kot steklo. Bodite vsaj toliko prijazni in odpadne plastenke zmečite v koše za recikliranje.

Ames, čebula ali komet?

Kakovost vode bi lahko preverjali tudi z biološkimi testi za ugotavljanje genotoksičnosti (snov je genotoksična, če povzroča poškodbe genskega materiala, posledice pa so lahko dedne bolezni in rak). Ti pri nas niso zakonsko obvezni, lahko pa pokažejo, kako določene snovi v vodi vplivajo na človeške gene. Priporočljivo je, da se voda preveri z več testi, saj na podlagi le enega ne moremo trditi, da so zajeli vse nevarnosti, ki prežijo na ljudi.

Amesov bakterijski test

Je najpogostejši test, ki sliši tudi na ime salmonella/mikrosomalni test (gre za bakterijski test povratnih mutacij z bakterijami Salmonella typhimurium).

Test komet

Izvaja se na celicah humanega hepatoma HepG2 in je ena najnatančnejših metod za preverjanje genotoksičnosti snovi. Omogoča namreč zaznavanje poškodb človeškega genetskega zapisa DNK na ravni celice.

Čebulni test

Ali allium test je biološki test, katerega prednost je, da je preprost in poceni. Z njim strokovnjaki preverjajo genotoksične snovi iz zemlje in usedlin pa tudi odpadnih in površinskih vod. Mogoče ga je opraviti kar v okolju samem, je pa res, da čebulni test, tako pravijo znanstveniki, ni preveč primeren, saj je gene čebule težko primerjati s človeškimi in tako določiti genotoksičnost.