Zgodovinski viri pravijo, da so sveže hruške že od nekdaj veljale za zdravilni sadež.
Gojili so jih že stari Grki v 8. stoletju pred našim štetjem, Homer jih je imenoval darilo bogov, oboževali so jih tudi Feničani in Rimljani, z njimi so se sladkali perzijski kralji, v srednjeveški Italiji pa so poznali že 200 različnih sort.
V 17. stoletju so postale pravi modni hit na vseh večjih evropskih dvorih, še posebej francoskem. Kuharji so izumljali različne bolj ali manj okusne recepte, sadjarji pa so s križanji in cepljenji začeli ustvarjati vse več novih sort. Danes jih je na svetu registriranih že več kot pet tisoč.
Hranilna sestava
Hruške slovijo po svoji sladkosti. Vsebujejo okoli 12 odstotkov sladkorjev, nekatere sorte celo nekoliko več. Zanje je podobno kot za jabolka značilno, da zreli plodovi vsebujejo trikrat več fruktoze kot glukoze.
V hruškah so v manjših količinah tudi vitamin C, E in A ter vitamini B kompleksa.
Z vsako hruško boste pojedli kar nekaj prehranske vlaknine (do 4 g na 100 g neolupljenega sadeža), ki bo pospešila prebavo in zmanjšala tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj in povišanega holesterola.
Vsebujejo veliko vode (80-92 odstotkov).
V njej so raztopljeni sladkorji, rudnine, vitamini, organske kisline, pektini in aromatične snovi.
Zdravilne lastnosti
Kot dober diuretik pomagajo tudi pri razstrupljanju telesa, zato nekateri ljubitelji jeseni priporočajo hruškove dneve. Vendar pazite, da ne zaužijete preveč plodov naenkrat, saj lahko utrujena prebavila burno reagirajo na velike količine.
So hitro prebavljive in pospešujejo prebavo ter čistijo črevesje. Poleg sliv so eno najbolj učinkovitih naravnih zdravil proti zaprtju.
Fosfor je pomemben za pravilno delovanje srca in ledvic ter za prenos živčnih impulzov.
Kalcij gradi zobe in kosti, sodeluje pri procesih strjevanja krvi in nadzoruje delovanje mišičnih in živčnih celic.
So zelo priporočljiva hrana za odpravljanje težav, ki nastopijo zaradi uživanja hrane s preveč soli oziroma natrija.
Zdravilno delujejo na srce in ožilje ter čistijo sečne poti in pospešujejo delovanje ledvic.
Priprava in uporaba
V kuhinji so vsestransko uporabne, odvisno od sorte. Za pecivo, zavitke in različne druge sladice so primerne zgodnejše mehke in aromatične sorte.
Pozne sorte, ki se obirajo šele oktobra, so okusne dušene in kuhane, saj dobro obdržijo okus, ki se pri zgodnejših med kuhanjem hitro zgubi.
Iz tepk in drugih drobnoplodnih sort, ki postanejo užitne, šele ko se zmedijo, lahko pripravite okusne sadne kaše in omake.
Posebno okusna sladica so dušene hruške. Najbolj okusne bodo, če jih boste namesto v vodi dušili v limoninem soku ali vinu.
V različnih jedeh, na primer kompotih in sadnih kremah, se dobro ujamejo tudi z nekaterimi zelišči in začimbami, npr. z ingverjem, klinčki, cimetom, meliso, meto in rožmarinom.
Za okusno in malce drugačno predjed postrezite rezine svežih hrušk z orehi in plemenitim sirom. Pred tem sveže narezane rezine pokapljajte z razredčenim limoninim sokom, da ne porjavijo.
Kako izbrati prave hruške?
Manj zrele hruške, ki ste jih obrali na zalogo, bodo na toplem in v bližini zrelega jabolka ali banane dozorele v nekaj dneh. Koža bo rahlo porumenela, meso pa bo postalo mehkejše in slajše.
Zrele hruške morate porabiti čim prej, oziroma v 2-4 dneh. Ker so zelo občutljive in začnejo hitro gniti, jih raje shranjujte v hladilniku. Za zamrzovaje pa niso primerne.
Prezrele so moknate, koža je rjavkaste barve in imajo neprijeten vonj po fermentiranem sadju.
Vzgoja v nasadih je povezana s precejšnjo količino pesticidov. Neškropljene boste našli le še v kakšnem starem sadovnjaku in na domačem vrtu, zato hruške iz trgovin najprej dobro operite in šele nato pojejte. Včasih tudi lupljenje ne bo odveč.
Za ozimnico si priskrbite pozne sorte, kot so aleksander lukas in konferans, ki se bodo v primerno vlažni in hladni kleti ohranile do zime.
Sušenje je najboljši in najokusnejši način shranjevanja. Zrele sadeže narežite na krhlje, jim odstranite peščišče in jih posušite v pečici pri 45-50 °C.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?