Verjetno ste že slišali, da imamo čedalje več takšnih in drugačnih težav s procesirano hrano? V ospredju so predvsem vplivi prehranjevanja s takšno prehrano na naše zdravje. Zakaj sploh procesiramo hrano?
Praktično to počnemo že od nekdaj. Maslo je na primer omenjeno že v Bibliji. Egipčani so varili pivo in ugotovili, kako vzhajati kruh. Grki so grozdje predelovali v vino in rozine. Jedli so nasoljeno svinjino, kar lahko označimo kot začetke proizvodnje šunke in slanine. V tistem času so tudi že jedli sir in marmelado. K omenjenemu seznamu lahko dodamo še cel kup živil, ki so tako ali drugače predelana.
Živila pa so predelana oz. procesirana ker:
- hočemo hrano ohraniti užitno dlje časa. Podaljševanje roka uporabe naj bi tako zmanjševalo izgube, ki bi nastale s kvarjenjem te. To nam omogoča tudi uživanje priljubljene hrane vse leto in s tem večji zaslužek tistih, ki jo prodajajo. Ne nazadnje je predelana hrana v pomoč pri prehranjevanju vse številčnejšega svetovnega prebivalstva. Brez nje nas skoraj zagotovo ne bi bilo toliko.
- naj bi procesiranje ali predelava hrane naredila hrano bolj zdravo z uničevanjem škodljivih mikroorganizmov (kot so salmonela ipd.) in odstranjevanjem nekaterih drugih naravnih strupov.
- naj bi takšna hrana bila boljšega okusa in videza. Ve se, da velikokrat jemo z očmi.
- naj bi nam bilo tako tudi bolj udobno. Ženskam ni treba več stati za štedilniki. Takšno delo zdaj v prehranski industriji opravljajo stroji.
Kljub vsem 'prednostim' procesirane hrane se pred zaužitjem posvetujmo s svojim želodcem in zdravo pametjo. Upam, da vam uspe izbrati pravo hrano.
Dalibor Todorović, profesor športne vzgoje
Viri:
- Truswell, A. S. (2003). ABC of nutrition (fourth edition). London: BMJ Books.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
