Eno najstarejših gojenih rastlin na svetu najdemo v skoraj vsaki kuhinji. Česen pa ni odličen le za kuho, temveč je koristen tudi za zdravje. Njegove zdravilne lastnosti so res neprecenljive.
Nekoč so česen celo predpisovali kot zdravilo – uporabljali so ga za zdravljenje prehlada in gripe, za zmanjševanje tveganja za nastanek sladkorne bolezni in bolezni srca in ožilja.
Tu je 12 dobrodejnih lastnosti česna, ki jih ne smemo spregledati
Česen je tako dober za naše zdravje, ker …
1. Je izredno hranljiv
Ti majhni stroki v sebi skrivajo neverjetno veliko hranljivih snovi. Česen je še posebej bogat z vitaminom C, B6 in kalijem. Zadnjega je kar 401 g v 100 gramih.
Vsebuje tudi vitamine A, K, folate, od mineralov pa še precej kalcija (181 g v 100 g), železa (1,7 mg), magnezija (25 mg), fosforja (153 mg), cinka 1,2 mg in selena 14,2 mg.
En strok česna (3 g) ima sicer približno 18.8 kJ (4,5 kalorij), 0,2 g beljakovin in 1 g ogljikovih hidratov.
2. Vpliva na raven krvnega sladkorja
Česen lahko pomaga bolnikom s sladkorno boleznijo pri nadzorovanju sladkorja v krvi (seveda z upoštevanjem tudi drugih priporočil).
Česen vsebuje mangan – približno 1,67 mg v 100 gramih. Odrasel človek potrebuje 2,5-5,0 mg mangana.
Manganove soli imajo hipoglikemični učinek pri bolnikih s sladkorno boleznijo – znižujejo količino sladkorja v krvi.
3. Vsebuje žveplove spojine
Česen je posebno bogat vir organožveplovih sestavin – te dajejo česnu okus in aromo ter vrsto zdravilnih lastnosti.
Med pripravo česna – ko stroke zdrobimo ali sekljamo, pa tudi ko jih žvečimo – se te razgradijo na vrsto drugih sestavin, ki sodelujejo z določenimi molekulami v telesu in imajo močne biološke učinke.
4. Znižuje sintezo holesterola
Profimedia
Česen in iz njega pridobljene organožveplene sestavine znižujejo sintezo holesterola v jetrih. Vrsta teh sestavin ustavi nek encim, ki je kritičen encim pri tvorbi holesterola.
5. Znižuje tveganja za bolezni srca in ožilja (in s tem tudi tveganje za infarkt ali kap)
In sicer na več načinov:
Kot kažejo študije, česen in njegove sestavine pomagajo pri uravnavanju krvnega tlaka. In kot že omenjeno – česen pomaga tudi zniževati raven slabega holesterola. V obeh primerih gre za dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja.
Žveplove sestavine, ki jih vsebuje česen, zavirajo lepljenje trombocitov. Zlepljanje krvnih ploščic (trombocitov) je prva stopnja pri tvorbi krvnih strdkov, ki lahko zamašijo srčne in možganske arterije in povzročijo infarkt ali kap.
Česen zavre tudi razmnoževanje gladkih mišičnih celic v steni arterij – kar je izredno pomembno, saj je množitev in potovanje teh, sicer mirujočih celic, osrednji pojav pri boleznih ožilja, vključno z aterosklerozo.
In potem so tu še česnove sestavine, ki se pri eritrocitih lahko pretvorijo v vodikov sulfid – vodikov sulfid je molekula, ki deluje kot širilec krvnih žil, kar posredno varuje srce.
6. Deluje protivnetno
Vnetje je sicer naraven odziv telesa na poškodbo ali okužbo – ključno vlogo igra torej pri procesu zdravljenja in samo po sebi ni nevarno.
Toda kronično vnetje poveča tveganje za nastanek številnih bolezni – vključno z diabetesom, boleznimi srca in ožilja, revmatoidnim artritisom in nekaterimi vrstami raka.
Raziskave so pokazale, da česen in njegovi izvlečki oz. spojine delujejo protivnetno.
Vnetne encime zavrejo iz česna pridobljene organožveplene sestavine. Laboratorijsko so ugotovili, da te sestavine zmanjšajo tvorbo vnetnih molekul pri makrofagih, ki sodelujejo pri vnetju.
7. Skrbi za zdravje prebavil
Profimedia
Za to poskrbijo njegove protimikrobne in prebiotične lastnosti.
Prebiotiki so hranila za zdravo črevesno floro, vplivajo pa tudi na probiotike – dobre bakterije. Prebiotiki torej pospešujejo rast koristnih mikroorganizmov in večajo aktivnost že prisotnih koristnih bakterij.
Česen učinkuje tudi proti črevesnim zajedavcem, pospešuje tek in prebavo. Deluje tudi proti napenjanju.
8. Preprečeval naj bi Alzheimerjevo bolezen in demenco
Česen naj bi pomagal ohranjati kognitivno zdravje pri starejših, študije pa so pokazale tudi, da lahko morda celo zniža tveganje za nastanek bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen in demenca.
Študija, ki so jo opravili na univerzi Louisville, je pokazala, da nekatere česnove spojine (allyl sulfide) pomagajo preprečevati s starostjo povezane spremembe črevesne mikrobiote, ki so povezane s spominom.
Za česen je znano tudi, da zavira staranje – zavira nastajanje arterioskleroznih sprememb.
9. Učinkuje proti bakterijam
Protibakterijsko delovanje česna je ugotovil že Louis Pasteur leta 1858, med prvo in drugo svetovno vojno pa so česen uporabljali kot antiseptik za preprečitev gangrene.
Vsi pripadniki roda Allium – navadna čebula, por, drobnjak, šalotka, čemaž, še posebej pa česen, imajo močno protimikorbno delovanje.
V laboratorijskem poskusu so dokazali, da je na svež česnov izvleček občutljiva bakterija H. pylori, ki je eden od dejavnikov za nastanek želodčnega raka.
Ugotovili so tudi, da že 2,5 % svežega česna v sredstvu za spiranje ust zagotavlja dobro protibakterijsko aktivnost.
Ima tudi baktericidni učinek pri tifusu, koleri, davici in bakterijski griži.
10. Krepi imunski sistem
Profimedia
Česen ima protivirusne lastnosti in lahko pomaga pri nekaterih obolenjih – kot je prehlad. Lajša denimo tudi kašelj in pomaga pri izkašljevanju (npr. pri kroničnem bronhitisu).
Raziskava, v kateri so 146 sodelujočih razdelili v dve skupini – ena skupina je 12 tednov enkrat na dan prejemala dodatke česna, druga je prejemala placebo –, je pokazala znižanje obolevnosti zaradi prehlada. V prvi skupini so zabeležili 24 primerov prehlada, v drugi (placebo skupini) pa 65. Prav tako je bilo v prvi skupini krajše okrevanje.
11. Deluje proti raku
Česnove sestavine delujejo proti raku. Zavrejo encime t. i. prve faze, ki so udeleženi pri nastanku presnovkov z rakotvornim delovanjem, sprožijo encime druge faze, ki lovijo rakotvorne presnovke in jih odstranjujejo ter sprožijo zaustavitev delitve rakasto spremenjenih celic, kar vodi v njihovo samouničenje.
12. Je močan antioksidant
Česen vsebuje antioksidante, snovi, ki telo varujejo pred škodljivimi oksidanti, med katerimi so najpogostejši t. i. prosti radikali. Prosti radikali uničujejo zdrave celice. Napadajo tudi DNK in pretvorijo zdrave celice v rakave, ter koristni holesterol spreminjajo v škodljivega.
Naloga antioksidantov je, da nevtralizirajo proste radikale in tako ohranjajo zdravo ravnotežje.
Koliko antioksidantov lahko telo proizvede, je odvisno od genskega zapisa in vplivov iz okolja, kot so prehrana in kajenje. Spremembe v življenju, ki vključujejo več onesnaženja in manj kakovostne prehrane, pomenijo, da ste bolj izpostavljeni prostim radikalom.
Ugotovljeno je bilo, da izvleček česna poveča aktivnost nekaterih antioksidantnih encimov.
Nekatere neželene posledice:
Česen jih lahko sproži: poleg neprijetnega telesnega vonja in daha, se omenjajo trebušne bolečine in driska. Bolj resne pa so posledice, povezane s krvavitvami. Česen lahko sproži tudi alergične reakcije in astmo pri ljudeh, ki so izpostavljeni česnovemu prahu in sopari.
Preverite še:
Profimedia
Viri: Bavdek, S. V. (2011). Nekatere vrtnine in nji zdravilne učinkovine; www.sciencedaily.com; www.ncbi.nlm.nih.gov
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"