Večino bolezni srca je mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom. Kaj to pomeni, ko je govora o prehrani – kaj bi morali vključevati pogosteje in kaj mora stran, da bi zmanjšali tveganje?
Srčno–žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap.
Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja so
- povišan krvni tlak,
- povišan holesterol,
- zvišan krvni sladkor,
- čezmerna telesna teža …
Vse to pa vodi k enemu skupnemu dejavniku – PREHRANI.
Med dejavniki tveganja so sicer tudi kajenje, prekomerno uživanje alkohola, telesna neaktivnost, stres, spol in starost.
Sprememba v prehrani lahko bistveno izboljša zdravje srca - kaj jesti?
Ella Olsson | Pexels
Z zdravim načinom življenja torej lahko nastanek in napredovanje srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov odložimo, zmanjšamo njihovo težo in znatno podaljšujemo življenje, pišejo na spletni strani NIJZ.
Kaj bi vaše srce uvrstilo na jedilnik?
Prehrana temelji na mediteranski dieti, za katero je bilo ugotovljeno, da ščiti zdravje srca. Raziskovalci so ugotovili tudi, da je bilo pri bolnikih, ki so po srčnem infarktu uvedli mediteransko prehrano, 70 odstotkov manj verjetnosti, da bodo doživeli drugo.
Pogosto je omenjena tudi prehrana DASH (Dietary Aproach to Stop Hypertension), ki je usmerjena v zniževanje krvnega tlaka. Ta metoda prav tako temelji na zdravi uravnoteženi prehrani: veliko sveže sezonske zelenjave, sadja in nemastnih mlečnih proizvodih in zmanjšanju vnosa maščob in enostavnega sladkorja.
Kateri hrani se je treba izogibati?
Profimedia
S povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja je povezana prehrana, ki vključuje nezdrava predelana živila, živila, ki vsebujejo veliko nasičenih in trans maščob ter veliko soli in dodanega sladkorja, hkrati pa premalo svežih živil – sadja in zelenjave.
Zato se je najbolje izogibati ocvrti in mastni hrani, torticam in pecivu, sladkim pijačam in kremastim sladicam.
Seveda smo samo ljudje in si bomo občasno morda vseeno privoščili kakšen posladek ali drugo pregreho (razen, če zdravnik določi drugače), a če je le mogoče, poskusimo poiskati bolj zravo različico ali pa še bolje, jed pripravimo sami. Prav tako pa ne pozabimo na gibanje, dobro spanje in imejmo stres pod kontrolo.
Preberite še:
Ali pa:
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec