Generalna skupščina Združenih narodov je na predlog Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sprejela resolucije, ki leto 2021 razglašajo za mednarodno leto sadja in zelenjave.
Cilji mednarodnega leta sadja in zelenjave 2021 so:
- ozaveščanje in usmerjanje pozornosti politike na prehrano in zdravstvene koristi uživanja sadja in zelenjave;
- spodbujanje uživanja raznolike, uravnotežene in zdrave prehrane in vpeljave življenjskega sloga z uživanjem sadja in zelenjave;
- zmanjšanje izgub in odpadkov sadja in zelenjave v prehranskih sistemih;
- promocija najboljših praks o spodbujanju trajnostne porabe in pridelave sadja in zelenjave, s ciljem prispevati k trajnostnim prehranskim sistemom;
- izboljšanje trajnosti skladiščenja, prevoza, trgovine, predelave, prodaje na drobno, zmanjševanje izgub in odpadkov ter recikliranje in interakcije med temi procesi;
- vključevanje malih lastnikov, vključno z družinskimi kmetovalci, v lokalno, regionalno in globalno proizvodnjo, verige vrednosti s trajnostno pridelavo in porabo sadja in zelenjave, pri čemer je treba upoštevati pomen sadja in zelenjave, vključno z avtohtonimi in domačimi sortami, za doseganje njihove prehranske varnosti, prehrane, preživetja in pravičnih dohodkov;
- krepitev zmogljivosti vseh držav, zlasti držav v razvoju, za vpeljavo inovativnih pristopov in tehnologij proti izgubam in odpadkom sadja in zelenjave.
Združeni narodi želijo z mednarodnim letom sadja in zelenjave poudariti pomen sadja in zelenjave za zdravje in razvoj ljudi ter opozoriti na škodo, ki jo naredimo z odpadno hrano (sadje in zelenjava spadata med hitro pokvarljivo blago, zato so pomembni primeren transport, skladiščenje in shranjevanje tako v trgovini kot v gospodinjstvu).
Hkrati želijo spodbuditi večjo odločnost v smeri promocije pravičnejšega, bolj trajnostnega in učinkovitejšega prehranskega sistema. Po priporočilih FAO in WHO (Svetovne organizacije za zdravje) predstavljata sadje in zelenjava temeljni del zdrave prehrane, zato naj bi odrasla oseba pojedla vsaj 400 gramov sadja in zelenjave dnevno za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja, rakom, sladkorno boleznijo in debelostjo, kot tudi za preprečevanje pomanjkanja mikrohranil.
profimedia
Ali ste vedeli:
- da je prebivalec Slovenije v letu 2019 porabil 117 kg zelenjave in 75 kg svežega sadja ter 67 kg krompirja (vir: SURS);
- da imamo v Sloveniji 32 avtohtonih ter 17 tradicionalnih sort sadja in zelenjave ter 4 domače sorte krompirja;
- da v Sloveniji od sadja pridelamo največ jabolk in da lahko vsak prebivalec Slovenije zaužije eno slovensko jabolko na dan;
- da je Ptujski lük, ki ga na Ptujskem polju pridelujejo več kot 200 let, prva slovenska zelenjava, zaščitena pri Evropski komisiji;
- da je sektor sadja vstopil v nacionalno shemo »Izbrana kakovost - Slovenija«. Pridelovalci in predelovalci so za sadje iz te sheme postavili dodatne zahteve glede načina pridelave in predelave, kakovosti svežega sadja in predelanih proizvodov iz sadja, posebnih pogojev za trženje ter transparentnost in sledljivost porekla skozi celoten proizvodni postopek;
- da sta tudi sadje in zelenjava »nepravilnih« oblik enako zdrava in okusna kot tista prve in druge kakovosti. Z uživanjem takšnega sadja in zelenjave pa prispevamo k zmanjšanju količine odpadne hrane;
- da je Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE) objavila priporočila za manj izgub in odpadnega sadja in zelenjave za proizvajalce, distributerje in trgovce;
- da se za proizvodnjo enega jabolka porabi 70 litrov vode, za en paradižnik 13 litrov in za en krompir 25 litrov (vir: FAO):
- da sta sadje in zelenjava odličen vir vlaknin, mineralov in vitaminov, kar ima varovalen učinek na zdravje.
Preberite še: Prepoznajte simptome pomankanja železa + 10 rastlinskih živil z največ železa
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del