Velika noč je tik za vogalom. Pekli bomo potice, pince, sladke mlečne kruhke in še kaj. Družili se bomo več kot običajno in pri tem tudi dobro in preveč jedli.
Kvašene sladkosti iz bele moke z veliko mlečnih snovi, sladkorja, čokolade in drugih dobrot so nadvse okusne, njihov vpliv na naše zdravje in počutje pa zagotovo ni dober.
Zdravemu človeku sicer kratka stranpot med kulinarične užitke, ki so poleg tega tudi spomin na prijetne družinske praznike iz naše mladosti, ne povzroči hujših težav. Velikonočne sladkosti pa zelo slabo vplivajo na ljudi z različnimi boleznimi, tiste, ki imajo težave s prekomerno razširjeno črevesno glivico, kandido, da o ljudeh, ki so alergični na pšenico ali intolerantni zanjo, sploh ne govorimo.
Kandida, ki je sicer vedno prisotna v človeškem črevesju, se ob padcu imunske sposobnosti in tudi ob neprimerni prehrani prične hitro razmnoževati. Pri tem povzroča celo vrsto zelo neprijetnih težav. Osvajalski glivični pohod ustavimo tako, da izstradamo njegovo vojsko. Nerodno je to, da glivice najbolje uspevajo prav ob tisti hrani, ki je nam najljubša. Da bi odpravili kandido, se je zato treba odpovedati kvašenemu kruhu in pecivu, vsem oblikam sladkorja, svinjini, alkoholu, pšenični moki ...
Pšenica tudi sicer povzroča težave veliko ljudem, ne da bi se tega sploh zavedali. Napihnjenost, bolečine v želodcu, spahovanje, neprijetno dvigovanje kisline in prebavne težave so najpogostejši znaki, ki jih velikokrat sprejemamo za samoumevne. Šele ko se za nekaj časa popolnoma odpovemo vsem oblikam pšeničnih izdelkov, opazimo njihovo odsotnost.
Kaj pa praznična potička, šunka in kozarček rujnega?
Na tehtnici se znajdeta kratkotrajni užitek ob zapeljivo dobri hrani in ohranjanje zdravja ter dobrega počutja.
Če smo sredi antikandidnega procesa, nas bo tradicionalna velikonočna pojedina spet grobo porinila nazaj na začetek in izničila naša dosedanja prizadevanja. Če spadamo med ljudi, ki jim pšenica dela težave, se bomo po slastnih obrokih počutili zelo slabo.
Da bi se na velikonočno jutro kljub temu posladkali, si pripravimo slasten jabolčni kruhek, ki na laž postavlja mišljenje, da je dietična kuhinja neokusna.
Jabolčni kruhek
Za pripravo uporabimo kokosovo maščobo, ki deluje antivirusno in antibiotično. Kolač osladimo z yaconom, naravnim probiotičnim sladilom, ki pomaga pri zdravljenju kandidiaze. Začinimo ga s cimetom in burbonsko vaniljo, ki prav tako učinkovito zatirata kandido in druge škodljive črevesne glivice in bakterije.
Sestavine:
- 300 g grobo naribanih kislih jabolk
- 125 g kokosove maščobe, ki jo stopimo v topli vodni kopeli
- 3 jajca, ki jih stepemo z vilicami
- 80 g yacona
- ščepec soli
- 150 g polnozrnate kamutove moke
- 150 g mletih mandljev
- 1 pecilni prašek iz vinskega kamna
- ¼ čž burbonske vanilje
- ¼ čž cimeta
Priprava:
1. Pečico ogrejemo na 175 stopinj.
2. Model rahlo namastimo in obložimo s papirjem za peko.
3. Naribana jabolka rahlo ožmemo, vendar naj še ostanejo sočna.
4. Primešamo jim stopljeno kokosovo maščobo, stepena jajca in yacon.
5. V drugi skledi z rokami premešamo vse suhe sestavine in jih stresemo v skledo z mokrimi.
Premešamo z lopatko.
6. Gosto, a sočno maso, nadevamo v pekač in pečemo 40 minut.
7. V kolač zabodemo iglo ali zobotrebec. Če ostane čist, ko ga izvlečemo, je kolač pečen, če se nanj nalepi testo, pečemo še nekaj minut.
8. Kolač hranimo v hladilniku.
Katja Mrzel, pobudnica društva Zeleni ponedeljek, nutricionistka in mojstrica hranjenja, foto: Luka Arnuš
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?