Več kot 40 odstotkov ljudi bo v nekem trenutku življenja občutilo grenko čustvo osamljenosti. Zelo malo ljudi pa se v popolnosti zaveda, kakšen vpliv ima osamljenost na življenje.
V nadaljevanju naštevamo 14 presenetljivih dejstev o osamljenosti:
1.
Osamljeni smo lahko ne glede na to, koliko prijateljev imamo. Pomembna je namreč kakovost naših odnosov.
2.
Več kot 60 odstotkov ljudi, ki se počutijo osamljene, je poročenih. Ko partnerja ne delita več svojih najglobljih čustev, misli in izkušenj, se v zvezo naseli praznina. Oseba v taki zvezi verjame, da se s partnerjem ne moreta več povezati.
3.
Osamljenost tudi izkrivlja dojemanje odnosov. Že samo misel na trenutke, ko smo se počutili osamljene, spodbudi negativen pogled na odnose. Tako se tisti, ki se počuti osamljenega, še bolj umakne od tistih, ki bi pravzaprav lahko prekinili ta negativen občutek. Situacija pa se lahko še poslabša, ker …
4.
Osamljenost je nalezljiva in po mnenju strokovnjakov lahko hitro opazimo osamljene ljudi okoli nas.
Neka študija je pokazala, da so bili osamljeni ljudje v roku šestih mesecev povsem odrinjeni na rob družbenih omrežij in prav tako njihovi prijatelji. Raziskava, objavljena v publikaciji Journal of Personality and Social Psychology, pa je pokazala, da je 52 odstotkov več verjetnosti, da bodo družinski člani in prijatelji pogosto osamljene osebe prav tako rekli, da so osamljeni.
To ima lahko presenetljiv učinek na naše telo …
5.
Zaradi osamljenosti lahko dejansko občutimo hlad. Udeležencem v neki študiji se je prostor zdel bistveno hladnejši, kot je bil v resnici, ko so se spominjali trenutkov osamljenosti. Celo temperatura kože jim je padla.
Toda naše telo se lahko na osamljenost odzove še bolj dramatično …
6.
Odzove se, kot da bilo napadeno. Občutek osamljenosti povzroči takojšnjo in resno reakcijo telesa – povišanje krvnega tlaka, napetost mišic, povišan pulz … Vse, kar sproži tudi stres.
Zato kronična osamljenost bistveno poveča tveganje za bolezni srca in ožilja. Ljudje, ki so osamljeni, imajo tako večjo pogostost omenjenih bolezni, ker so njihova telesa stalno pod stresom.
Preverite: Tihi znaki, da počasi bolehate zaradi stresa
Vendar to ni edini vpliv, ki ga ima osamljenost na naše telo ...
7.
Osamljenost tudi zmanjša imunsko aktivnost. Kar sčasoma poveča tveganje za razvoj vseh vrst bolezni. Celo kratka obdobja osamljenosti negativno vplivajo na naš imunski sistem.
8.
Osamljenost je kot kajenje. Na naše zdravje in dolgoživost ima podoben negativen učinek, kot če bi pokadili 15 cigaret na dan, pravi več kot deset let trajajoča raziskava, v katero je bilo vključenih 1000 ljudi, starih 70 in več.
9.
Raziskava, ki so jo opravili na univerzi Brigham Young, pa je pokazala, da lahko občutek osamljenost poveča možnost za zgodnjo smrt za 26 odstotkov. Družbena izolacija in osamljeno življenje pa ima še večji negativni učinek in poveča tveganje za zgodnjo smrt za 29 oziroma 32 odstotkov.
10.
Osamljenosti ni čustvo, ki bi se ga morali sramovati. Je preprosto način, s katerim telo sporoča, da potrebuje stike – tako kot lakota pomeni, da potrebuje hrano.
11.
Nič nenavadnega ni, če se z leti tudi občutek osamljenosti stopnjuje. V določenih obdobjih življenja lažje sklepamo prijateljstva (večina) – obkroženi smo s podobno mislečimi in v podobnih situacijah. Z leti je to lahko težje, predvsem zaradi spremenjenih okoliščin (npr. upokojitev, selitev, skrb za ostarele starše, bolezen, zaradi katere oseba ni več mobilna).
12.
Na drugi strani pa je tudi vse več mladih, ki se pogosto počutijo osamljene. V okviru BBC-jevega eksperimenta (t. i. Loneliness Experiment) je 27 odstotkov od 75 odgovorilo, da se pogosto ali zelo pogosto počutijo osamljene. Razlike med starostnimi skupinami so presenetljive – stopnja osamljenosti je bila najvišja med 16- do 24-letniki. Kar 40 odstotkov je takih, ki se pogosto ali zelo pogosto počutijo osamljene. Kar pripelje do naslednjega dejstva …
13.
Število prijateljev na družbenih omrežjih ne pove nič o tem, ali je oseba osamljena ali ne.
Prav tako veliko število prijateljev na družbenih omrežjih nikogar ne zaščiti pred osamljenostjo. Družbena omrežja ne morejo nadomestiti dejanskega druženja – manjkajo smeh, dotiki, topli objemi, kimanje …
14.
Občutek osamljenosti se pozimi ne okrepi. Kot to domnevajo mnogi. V času decembrskih praznikov je tudi ogromno kampanj, ki spodbujajo pomoč (predvsem) starejšim in samim.
Sarah Millian, britanska komedijantka, je v času božiča na Twitterju izpeljala zelo uspešno kampanjo, da bi povezala ljudi, ki se na praznični dan počutijo osamljene. Izkazalo se je, da se za mnoge v času praznikov nič ne spremeni.
Med drugim so jih vprašali, kdaj v letu se počutijo najbolj osamljene. Več kot dve tretjini sodelujočih je poročalo, da letni časi pri tem nimajo vloge, manjšina jih je rekla, da je to pozimi, nekaj pa je celo takih, ki so izbrali poletje.
Morda je čas, da se na ljudi, ki so osamljeni spomnimo skozi celo leto in ne samo v času božiča.
Viri: Psichology Today, Woman's Day, BBC, PLOS
Preberite še:
Ali pa
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"