Čustvena inteligenca je sposobnost razumevanja, izražanja in upravljanja s svojimi čustvi ter s čustvi drugih ljudi.
Številni strokovnjaki, med katerimi je tudi Dr. Daniel Goleman, Harvardski profesor in urednik časopisa Psyhology Today, skozi svoja dolgoletna raziskovanja razkrivajo pomembnost čustvene inteligence.
Dr. Goleman poudarja, da imajo čustva bistven vpliv na naša življenja, saj vodijo naše mišljenje, delovanje in obstoj. V svoji knjigi: Čustvena inteligenca, zakaj je lahko pomembnejša od IQ, piše tudi o tem, da ima čustvena inteligenca nezanemarljivo velik vpliv na uspeh posameznika ter pod vprašaj postavlja opiranje zgolj na visok IQ.
Ne spreglejte:
Po katerih pokazateljih se razkriva visoka čustvena inteligenca?
Bolj kot znamo razumeti čustva in upravljati z njimi, boljše bo naše duševno zdravje in družbeno vedenje, piše IFL Science. Kako se to prepozna v praksi?
1. Pristen stik s svojimi občutki in čustvi
Ljudje tekom dneva doživljamo celo paleto čustev in nemalokrat se zgodi, da ne vemo, kaj je pripomoglo k nenadni jezi, žalosti ali kakšnemu drugemu čustvu. Prepoznavanje sprožilcev čustev je predpogoj za dobro poznavanje sebe. Ljudje, ki imajo visoko čustveno inteligenco pogosto analizirajo svoje občutke in razpoloženje, ter so v stiku s seboj.
2. Vživljanje v čustva drugih
Eden izmed znakov po katerih se odraža čustvena inteligenca je tudi empatija. Empatični ljudje se lahko brez posebnih težav vživijo v čustva in potrebe drugih ljudi, so sočutni in jih iskreno zanima za druge. Med ljudmi pustijo prijeten vtis. »Izpolnjeni in funkcionalni odnosi z drugimi ljudmi so najbolj očiten znak čustvene inteligence,« še dodaja Goleman.
Eden izmed znakov po katerih se odraža čustvena inteligenca je tudi empatija.
3. Prevzemanje odgovornosti za svoje življenje
Kako se soočamo z napakami in porazi, veliko razkriva o človeku. Ljudje, ki imajo visoko čustveno inteligenco prevzemajo odgovornost za svoje napake, če jih naredijo in se soočijo z njimi. Prav tako iz danih okoliščin naredijo najboljše kot lahko.
»Močni ljudje ne objokujejo slabe usode, ampak priznajo svoje napake, razumejo, da jih vsak kdaj naredi, in skušajo situacijo popraviti ali preboleti,« trdi psiholognija Barbara Fredrikson.
4. Poznavanje svojih prednosti in slabosti
Samozavedanje se nanaša tudi na poznavanje stvari v katerih smo boljši od drugih, ter spoznavanje in sprejemanje tistih, pri katerih smo slabši.
»Če vemo, v čem smo dobri, potem bomo to storili z veliko mero samozavesti, ter prosili za pomoč pri tem, v čemer nismo najboljši, kar bo vseeno pripomoglo k produktivnosti«,« poudarja dr. Goleman. Tovrstno delovanje prav tako pripomore k zdravi samozavesti, ki je predpogoj za uspeh na katerem koli področju.
Povzeto po: kafe.rs
