V primerjavi s psihoterapijo so bili rezultati zelo podobni. Izkazalo se je, da ima ta preprosta navada več pozitivnih učinkov, kot smo sprva mislili.
Vse več dokazov kaže, da lahko redna telesna dejavnost omili simptome depresije skoraj enako učinkovito, kot psihoterapija. Najnovejši pregled raziskav ugotavlja, da gibanje v številnih primerih prinese izboljšanje, primerljivo s pogovorno terapijo, v določenih primerih pa jo lahko celo primerjamo z učinki antidepresivov. Pri primerjavi z zdravili so dokazi sicer nekoliko šibkejši, zato zaključki niso povsem trdni.
Ker depresija prizadene več kot 280 milijonov ljudi po svetu, telesna dejavnost pa ne zahteva recepta, drage opreme ali posebnih pogojev, strokovnjaki vse pogosteje razmišljajo o tem, da bi gibanje postalo pomembnejši del skrbi za duševno zdravje.
O pregledu študij
Pregled raziskav je zajel 73 randomiziranih kontroliranih študij s skoraj 5.000 odraslimi osebami, ki živijo z depresijo. V teh raziskavah so učinke vadbe primerjali tako z neaktivnimi kontrolnimi skupinami kot tudi s standardnimi oblikami zdravljenja, kot sta psihoterapija in zdravljenje z antidepresivi.
Ko so telesno dejavnost primerjali z osebami, ki v tem obdobju niso prejemale nobenega zdravljenja, se je pokazalo zmerno zmanjšanje simptomov depresije. V primerjavi s psihoterapijo so bili izidi podobni. Deset študij je pokazalo, da imata obe metodi približno enak učinek. Primerjava z antidepresivi je prav tako nakazala primerljive učinke, vendar so bili podatki manj zanesljivi, zato ni bilo mogoče sprejeti dokončnih sklepov. Dodatna težava je, da je le malo raziskav spremljalo udeležence tudi po koncu zdravljenja, zato dolgoročni učinki ostajajo nejasni.
Neželeni učinki so se pojavljali redko. Pri udeležencih v vadbenih skupinah so občasno poročali o poškodbah mišic in sklepov, medtem ko so osebe, ki so prejemale zdravila, najpogosteje navajale utrujenost in prebavne težave.
»Naši izsledki kažejo, da je telesna dejavnost varna in dostopna možnost za lajšanje simptomov depresije. To pomeni, da lahko gibanje pomaga mnogim, ne pa vsem, zato je ključno najti pristop, ki ga posameznik resnično zmore in želi vzdrževati,« poudarja profesor Andrew Clegg, vodilni avtor pregleda.
Kakšna vadba najbolj izboljša razpoloženje?
Kar zadeva intenzivnost vadbe, so se kot najučinkovitejše izkazale blage do zmerne oblike aktivnosti, ki so prinašale boljše rezultate kot zelo intenzivno gibanje. Največje izboljšanje so zaznali pri udeležencih, ki so v okviru programa opravili med 13 in 36 vadbenih enot. V večini študij je to pomenilo programe, dolge od nekaj tednov do nekaj mesecev.
Ena sama »najboljša« oblika vadbe se ni izoblikovala. Boljše rezultate so dosegali kombinirani programi, ki so vključevali več vrst aktivnosti in tudi vadbo za moč, v primerjavi zgolj z aerobno vadbo. Aktivnosti, kot so joga, či gong in raztezanje, v ta pregled niso bile vključene, zato njihova vloga ostaja odprto vprašanje za prihodnje raziskave.
Vir: zdravlje.kurir.rs
