Velike spremembe v življenju niso lahke, kajti navade in vsakodnevni tempo delujeta proti temu. Toda s tem, ko usmerimo pozornost nase, kakšni hočemo biti, nase v prihodnosti, se zna zgoditi, da boste presenečeni nad tem, kaj lahko dosežete.
Kako si predstavljamo prihodnost? Morda si zamišljamo hišico na podeželju, majhno kmetijo, kjer pridelujemo ekološko zelenjavo, in smo srečno poročeni. Mogoče se vidimo, kako se preživljamo s tem, da popravljamo kolesa. Večinoma si predstavljamo, da bo ta prihodnost popolnoma drugačna od sedanjosti. V teh sanjah je lahko vse jasno in krasno, toda priti iz tega, kar počnem zdaj, do sanjskega cilja – na tej poti leži veliko močnih psiholoških sil, ki nas zavirajo.
V naši naravi je, da večino energije porabimo za stvari, ki so povezane z vsakodnevnimi zadevami, trenutnimi problemi in da imamo izkrivljeno zaznavo prihodnosti, zaradi česar pogosto sledimo napačnim sanjam.
Včasih obupamo, ko bi morali samo še malo stisniti zobe, in se še bolj trudimo, ko bi bilo treba opustiti cilj. Lahko se celo zgodi, da smo premalo pozorni na cilj in končamo z nečim, česar si v resnici nismo nikoli želeli. Če imamo neučinkovit način postavljanja, zasledovanja in doseganja ciljev, se lahko zgodi, da se znajdemo v prihodnosti, ki je nismo želeli – smo bolni, sami ali čisto enostavno neizpolnjeni.
Bodite kruto pošteni in realistični
Za začetek se vprašajmo, kje in kdo smo ta trenutek, katere so naše slabosti in prednosti, kje smo močni in kje si šibki. Oglejmo si svojo zgodbo, kakšna je, na to pa poglejmo še okoli nas in si poiščimo svoje mesto (priložnosti). Ko se ocenjujemo, bodimo pozorni na past – iluzijo lastne večvrednosti. Večina nas verjame, da smo v svojih sposobnostih nad povprečjem. To je v resnici nemogoče, ker vsi ne moremo biti nadpovprečni. Za to je nujno, da smo pri ocenjevanju samih sebe 'kruto' pošteni in realistični in tako tudi v nadaljevanju, ko se iščemo in razvijamo. O svojih sanjah se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu in nam bodo povedali, katere so naše moči – oni nam najbolj pomagajo pri iskanju spretnosti in strasti.
Seveda pa ne gre drugim slepo zaupati – poiščimo skladnost med lastnimi cilji in stvarmi, ki so nam pomembne. Vedno se bo našel prijatelj, ki bi z nami želel ustanoviti podjetje, oče, ki si želi vnuka ... in ti ljudje namesto spodbude kmalu predstavljajo zunanji pritisk, zaradi česar na koncu spregledamo svoje osebne potrebe in vrednote. In končamo s spoznanjem, da to, kar počnemo, sploh nismo mi.
Pomembno pa je tudi, da so cilji v skladu z nami – dokazano je, da tisti, katerih cilji so uglašeni z osebnimi potrebami, večkrat resnično dosežejo, kar so si zadali.
Včasih se zalotimo, da smo pretirano optimistični – napovedujemo vsa potovanja, ki jih bomo opravili v času študija, naši prijatelji žarijo ob odločitvah, da bodo bolj zdravi, ker bodo začeli to in to ... Večinoma verjamemo, da se bo v prihodnosti izrazil naš najboljši 'self'. Namesto tega pa ostajamo ves čas enaki – borimo se z lastno lenobo, strahovi, odlašanjem ... vsemi stvarmi, ki nas zadržujejo že danes.
Ne le da precenjujemo lastno sposobnost, da se lahko spremenimo, poleg tega precej podcenjujemo težavnost tega procesa in ceno, ki jo bo treba na tej poti poravnati. Sanjamo o krasnem otročičku, ne pomislimo na neprespane noči, sanjamo o svojem filmu v Cannesu, pa nismo napisali scenarija ... Da bi se temu izognili, se je priporočljivo srečati z ljudmi, ki so spremembo uspešno izvedli. Pogovorite se s kakšnim plavalcem, preden se lotite plavanja čez Jadran, pogovorite se z lastnikom barke, preden si jo nabavite ... Ti vam bodo najlepše predstavili pluse in minuse, ki vas čakajo na podobni poti.
Poleg vsega pa si večinoma predstavljamo, da bomo v prihodnosti mnogo srečnejši! Pošteno povedano – nekaj časa bomo, potem pa bomo slej ali prej padli nazaj na vsakodneven (običajen tak, da ga lahko vzdržujemo) 'nivo srečnosti'. Da bi spremembe lahko izvedli, si nehajte predstavljati tujca – tudi v prihodnosti ste to samo vi! V pomoč je tehnika, ko si čim bolj realistično predstavljamo same sebe v prihodnosti, dobesedno 'stopimo v te čevlje'. Opazujmo se, kako se počutimo, kaj delamo, kakšni smo? In to je poteza, s katero se premaknemo – začnemo trenirati, varčevati ali iskati novo službo.
Postavite resnične cilje
In se namesto na cilj osredotočite na način doseganja cilja
Ko načrtujemo novo pot, bodimo čim bolj realistični. S preveč optimizma si lahko izberemo napačen cilj! Pri tem upoštevajmo tudi faktor časa, potrebnega za učenje – cilj oblikujte na način, da opisuje pot.
Ne recite: "Postal bom kuhar s tremi zvezdicami," temveč: "Naučil se bom krasno kuhati." In potem si predstavljajte vsakodnevno rutino in vse te krasne jedi, ki jih boste vsakodnevno pripravljali.
Sledi vprašanje: če popolnoma odmislim cilj in se osredotočim samo na pot, na sistem – ali bom dosegel rezultate, ki jih hočem? Odgovor je: "Seveda! Vsak dan nekaj skuham, če pri tem dobim še kakšno nagrado ... "
Bi košarkarji, ki bi odmislili cilj zmage na prvenstvu, vseeno pa bi vsak dan trenirali, cilj dosegli? Na poti bomo oblikovali nove in pozitivne navade, nove notranje opomnike in reflekse, ki nas bodo spominjali na to, kaj narediti v določeni situaciji.
Še en primer: odločite se, da boste zjutraj hodili na telovadbo – kaj bo, ko bo budilka zazvonila ob 6.00? Vržete opremo v torbo in odidete skozi vrata – namesto razmišljanja o razlogih, zakaj danes ne morete na vadbo.
Tako oblikujemo nove navade in se izognemo neaktivnosti. Postavite si pozitivno misel, ki vas spodbuja – ta mesec še vadim, 8-krat grem na trening, sledim svojemu načrtu. In potem pogledate nazaj in vidite, kako fino je bilo teh nekaj tednov in vztrajanje na poti je vedno lažje. Ko načrt razbijemo na posamezne korake, je večja verjetnost, da bomo cilje začeli dosegati, saj vsak dan delamo majčkeno na poti do cilja.
Lahko pričakujemo tudi razočaranje in frustracijo. V svojem življenju ne moremo nadzorovati čisto vsega. Včasih je preprosto treba odgovoriti na e-pošto, obiskati taščo in podobno. Če opustite potrebo, da morajo biti rezultati takoj vidni, se lahko soočite z majhnimi nihanji, saj ne predstavljajo posebne grožnje.
Zaključek
Zaključimo z mislijo, da cilji pomenijo načrtovanje, sistem pa meri napredovanje po poti do tega cilja. In če pogledamo vas, je zares pomembne občutek notranjega zadovoljstva, ki nastaja, kadar smo zadovoljni z vsakodnevnimi pomiki in z užitkom sanjarimo o nedosegljivem.
Napisala Tina Jeromen, univ. dipl. psih., športna psihologinja in strokovna sodelavka Športne unije Slovenije
Viri:
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?