Če ste eden od številnih prebivalcev Slovenije, ki so se morali v zadnjih dneh evakuirati zaradi poplav ali pa vam je voda poškodovala ter uničila dom, je to seveda lahko zelo travmatično doživetje, na katerega nihče ne more biti pripravljen. Ameriška psihologinja Stephanie A. Sarkis Ph. D., ki živi na zelo poplavnem območju, in so jo že večkrat evakuirali, ima za vse nekaj nasvetov, kako ravnati pri povišani stopnji stresa.
-
Ohranite vsaj majhen delček dnevne rutine
Trenutno se zdi, da je držanje vaše običajne rutine nekaj nemogočega. Kako naj bi zdaj imel kakršno koli rutino, ko svet, ki ste ga poznali razpada? A naše rutine so sestavljene iz majhnih koščkov. Ne zavedamo se niti, kaj so naše rutine, dokler jih ne postane težje držati. Ali se raztegnete, preden vstanete iz postelje? Zjutraj kakšno minuto meditirate? To lahko naredite, tudi če niste doma. Struktura pomaga skozi stresne čase, rutine pa dodajo nekaj normalnosti. Vaša rutina morda ne izgleda tako, kot ste je vajeni, vendar vam bo pomagal vsak delček normalnosti, ki ga lahko dodate v tej nenormalni situaciji.
Preberite še: JUNAKI: odbojkar Klemen Šen je lani kot prostovoljni gasilec reševal Kras, zdaj je v prvih vrstah na poplavljenih območjih
-
Bodite nežni do sebe
Zagotovo se ne počutite kot običajno. Sprašujete se, ali vam bo sploh ostal dom ali kakšna škoda je morda nastala. Razumljivo je, da ste razdražljivi in da komu tudi kaj zabrusite. Ko ste pod napetostjo, adrenalin začne delovati, in človek gre na „avtopilota”. Morda se niti ne spomnite delov zadnjih nekaj dni. Bodite prijazni do sebe. Ste v zelo stresnem stanju in lahko rečete nekaj, česar ne mislite. Nihče vam ne bo zameril, bodite nežni do sebe.
Profimedia
Zagotovo se ne počutite kot običajno. Sprašujete se, ali vam bo sploh ostal dom ali kakšna škoda je morda nastala.
-
Iščite stik s prijaznimi ljudmi
Trenutno ste ranljivi in negativnost drugih lahko še bolj vpliva na vaše razpoloženje kot običajno. Vedno lahko iščete prijazne ljudi, ki samo poslušajo. Poslušanje brez obsojanja je največ kar lahko damo drug drugemu. Če nimate pozitivne osebe, na katero bi se lahko obrnili, se prijazno pogovorite s svojim notranjim glasom ali pa pokličite na kakšno številko za pomoč v stiski. In nikar ne berite družbenih omrežij. Nesreča iz ljudi potegne najboljše, a žal tudi najslabše.
-
Poglejte, kaj lahko nadzorujete.
Veliko stvari se trenutno zdi brez nadzora. Morda ste morali za seboj pustiti dragocene spomine, če ste se morali izseliti in evakuirati. Sploh ne veste, kako bo izgledal dom, ko se vrnete. Morda doživljate globoko žalost. Morda ne veste, kdaj se bo vrnil občutek normalnosti. Pomaga razlikovati med tem, kaj lahko in česa ne morete nadzorovati. Čeprav ne moremo nadzorovati naravnih nesreč, lahko nadzorujemo, kako ravnamo s seboj. Imamo tudi nekaj nadzora nad svojimi mislimi in dejanji. Izkazovanje ljubeče prijaznosti do sebe lahko vpliva na to, kako se počutite.
-
Omejite gledanje novic
Seveda vas zanima, kaj se dogaja v vašem domačem kraju. Obstaja razlika med osveževanjem strani za sledenje poplavam in stanju v Sloveniji vsake tri ure in puščanjem novic prižganih večji del dneva. Odmaknite se od senzacionalizma in ponavljajočih se novic.
-
Lahko se sproži travma iz preteklosti
Ko se soočite z naravno nesrečo, se lahko sproži kakšna travma iz preteklosti. Sprožilec travme se lahko zgodi, tudi če prvotne travme, ki ste jih doživeli, niso bile posledica naravne nesreče. Občutek, da ste ranljivi in brez nadzora, vas lahko vrne nazaj k prvotni travmi. Pomembno je, da svoje izkušnje delite s strokovnjakom za duševno zdravje. Pogovor o travmi z usposobljeno osebo, ki ji zaupate, vam lahko pomaga predelati travmo in po možnosti zmanjšati njen vpliv.
-
Nihče ni kriv za nesrečo
Kadar se zgodijo slabe stvari, želimo poiskati ali obtožiti nekoga. Pomaga nam razumeti kaotičen svet. Izziv je, da sprejmete, da se nam bodo slabe stvari zgodile, tudi če nismo nič krivi. Morda boste krivili sebe ali sebe za stvari, ki niso pod nadzorom nikogar. Takšno počutje je povsem normalno. Kar lahko pomaga, je iskanje smisla tudi v tem, kar se zdi nemogoče. Morda boste spoznali, da so ljudje vseeno dobri, da pomagajo v stiski in da jim ni vseeno za vas.
Profimedia
Kar lahko pomaga, je iskanje smisla tudi v tem, kar se zdi nemogoče. Morda boste spoznali, da so ljudje vseeno dobri, da pomagajo v stiski in da jim ni vseeno za vas.
Pomembne SOS številke, če ste v stiski
Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poišči strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč.
Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na:
112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)
Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz.
Za odrasle so v zdravstvenih domovih brezplačno na voljo delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo.
Prav tako so na voljo brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet:
031 704 707, info@posvet.org – Psihološke svetovalnice Posvet v naslednjih krajih: Ljubljana, Kranj, Postojna, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Sevnica in Koper (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 12. in 19. uro)
031 778 772, svetovalnica@nijz.si – Psihološki svetovalnici Posvet v Celju in Laškem (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro)
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"