Nasveti o razmerju, ki se jih nikoli ne splača upoštevati

Nasveti so namreč nadvse darežljiva reč, a običajno več povedo o tistem, ki nasvet daje, kot pa o problematiki, za katero je ponujen. To se zdi še toliko bolj očitno, kadar se naokoli razmetava z nasveti za težave v razmerjih. Za te nasvete smo namreč kvalificirani vsi, ker so razmerja neko splošno stanje, o katerem ima vsak lahko mnenje. Kmalu se je potem ugotovilo, da se ti nasveti lahko tudi prodajajo, sploh če je mogoče ene in iste reciklirati iz leta v leto, pa četudi ne držijo.

Trg za prodajo nasvetov o razmerjih se je začel že zelo zgodaj. Ko je človeška zabloda vendarle prerasla arhaično prepričanje, da oče lahko pri vaškem plemiču svojo hčerko zamenja za godno kravo in vrečo moke, se je v viktorijanskih časih, kljub čaščenju bolj feminilnih konceptov, ženske še vedno razumelo, kot da so dobre le za tračarjenje, omedlevanje in zavijanje z očmi. A odnosi so stopili v središče vsakdanjega klepeta in tako se je začelo na veliko prodajati nasvete, kako so ženske lahko boljše v edinem, kar naj bi jih po takratnih teorijah zanimalo – kako biti dobra žena.

Prevrtimo v sedanjost in znajdemo se v svetu, ki se je v nekaj sto letih dodobra nasičil s kopico nasvetov o razmerjih, med katerimi številne vlečemo s seboj že od pamtiveka le zato, ker se ob skodelici kave in piškotu dobro slišijo. Kar pa le pomeni, da si iz generacije v generacijo podajamo nasvete, ki v bistvu sploh ne držijo. Še več, so celo škodljivi. Mimogrede – veste od koga boste v življenju skorajda največkrat prejeli nasvet za težave v razmerju? Od znanca ali znanke oziroma celo od prijatelja ali prijateljice, ki si tako ali tako želi, da bi vaše razmerje propadlo. Verjeli ali ne, to nas uči statistika.

Kateri so torej nasveti o razmerju, ki se jih nikoli ne splača upoštevati, pa čeprav jih zvesto trosimo, odkar so nam mediji začeli dopovedovati, da smo nesposobni izpeljati že prvi zmenek, kaj šele celotno razmerje.

Ko si starejši, moraš spustiti standarde

Nespameten nasvet, ki naj bi veljal za moške in običajno še dvakrat bolj za ženske. Ko tako nekatere znanke zaskrbljeno opravljajo prijateljico, ki je že krepko zakorakala v svoje četrto desetletje življenja, pa še nima niti stalnega partnerja, kaj šele kričečih potomcev, je največkrat pomislek, da pri teh letih ne more biti več tako izbirčna. Kot da smo ljudje rjaveč fiat punto, ki z vsakim letom izgublja vrednost.

Vsekakor si pozneje v življenju spremenimo standarde, a to ne pomeni, da jih znižamo – nasprotno – končno se zavedamo, kaj naši standardi sploh so. S tem pa tudi lažje opredelimo, kaj si od partnerja pravzaprav želimo.

Moški v dvajsetih letih življenja od partnerice potrebuje le, da ima pulz in se med tem in onim nogometnim prvenstvom ne dotika daljinca za TV, kasneje pa se na ta seznam bržda uvrsti še kakšen dodaten zaznamek – morda zvestoba, nizka stopnja psihotičnosti, odnos do otrok in kako zelo si želi še ta drugo poroko. Če naštejem samo tiste, ki mi najprej padejo na pamet.

Nikoli ne zaspite jezni

To je nasvet, ki ga bomo našli na prvi strani brošure, ki jo sveže poročeni par prejme takoj po poroki (saj po poroki dobiš brošuro, z osnovnimi navodili za skupno življenje, kajne?) in obenem nasvet, ki se že, odkar pomnim, veličastno premetava med vezanimi ljudmi. "Vse prepire poravnajta, preden se podata v posteljo." In: "Jeza naj se ne seli v spalnico." Kakšen nesmisel.

Kot nekdo, ki je že nekajkrat zaspal sopihajoč kot razjarjen bik, naj povem, da se še tako nerešljivi spori, ko jih enkrat prespiš, zdijo veliko manj strašljivi. V luči novega dne, ko se misli malce razporedijo in pomirijo, stvari vidimo iz osvežene perspektive. Zato je mogoče celo boljše, da se v trenutku, ko začne med partnerjema dišati po sporu, vsaj eden, če ne kar oba, nemudoma podata v spalnico in se dobro naspita.

Jezna, razjarjena, polna očitkov in gneva zagotovo ne boste formulirala kakršnekoli spodobne komunikacije, zato je najbrž veliko bolj smiselno, če se pred pogovorom oba dobro naspita.

Ko smo jezni in ko s tem ekstremnim čustvom začnemo pogovor, to v resnici sploh ni pogovor. Je samo govorjenje. Jeza ubija logiko in zato so vsi prepiri, ki jih vodimo pod vplivom jeze, v bistvu le tekmovanja, kdo bo koga bolj prefinjeno užalil do te mere, da ga utiša (mimogrede, tu še kako prav pride bogat besedni zaklad). Zato kar brez skrbi z jezo v posteljo. Naj se stvari nekoliko predelajo v nas samih, preden jih začnemo govoriti na glas.

Otrok vaju bo zagotovo zbližal

Oslarija astronomskih proporcev, ki so jo začeli sejati v petdesetih letih in se je kot nadležna plesen uspela obdržati do danes. Par, ki ne funkcionira, poskusi vse – pogovor, spremembo okolice, seks položaje iz Kamasutre, terapijo. Nič ne deluje. Je potem res zadnja možnost za rešitev odnosa otrok? Kot da je kaj narobe, če dva človeka pač nista za skupaj.

In dejstvo, da se ta nasvet ne le daje, ampak tudi upošteva, je ne samo neumno, ampak predvsem neodgovorno. Ja, otrok bo vsekakor za trenutek preusmeril pozornost obeh v paru od vseh nerešljivih težav, ki jima jih ni uspelo sanirati v preteklih letih, ne bo pa teh težav odpravil. Dodatno se bodo kopičile v ozadju in v neki točki obema eksplodirale v obraz, najbolj pa bo potem nasrkal prav otrok. Kar nas pripelje do naslednjega nasveta ...

Ostanita skupaj, dokler otroci ne odrastejo

Ta nasvet najbrž pride v paketu od iste osebe, ki je pet let prej proizvedla miselni presežek z idejo, da otrok zbližuje partnerja v kilavem odnosu.

Mnogo psihologov namreč potrjuje, da je najslabše, kar lahko naredimo v razpadajočem razmerju – tako za partnerja, kot tudi za otroka – ravno to, da se pretvarjamo, da realnost ni realnost.

S tem dodatno gojimo prezir do samega sebe, obenem pa se slepimo, če mislimo, da otroci ne čutijo, kaj se v družini dogaja. Še več, razumejo, da sicer nefunkcionalna starša vztrajata skupaj zaradi njih, zato se začnejo počutiti krive za njuno nesrečo.

Bolj racionalna odločitev je, da se vse te bolečine in emocionalne zaplete preskoči, odnos prekine in poskrbi, da bo otrok, čeprav bo otrok ločenih staršev, dobil maksimalno ljubezen od dveh pomirjenih in srečnih staršev, namesto da čez dve leti vsi skupaj končajo v črni kroniki.

Embargo na seks pritegne njegovo pozornost

Ne vem, kdaj so ženske imele kolektivni sestanek in se odločile, da je seks v razmerju lahko razumljen kot priboljšek, ki ga vržeš psu, ker je na komando položil zadnjico na tla, a dejstvo, da se ta nasvet širi kot legitimni pristop k reševanju partnerskih težav, je kar nekoliko zaskrbljujoč.

V razmerju, kjer seks postane orodje manipulacije, seks obenem dobi prizvok nečesa neprijetnega, neke daljnosežne nagrade, ki si jo mora on zaslužiti, namesto da bi to bila tista zabavna, lahkotna dejavnost za uživanje intimnih trenutkov v dvoje.

Seks je obenem najbolj ranljiv in iskren stik med partnerjema – bolj se ga blokira in izkorišča za napačne namene, bolj se s tem krha celotno razmerje.

Tekst: Darjo Hrib

Preberite še:

• Je neodgovorno, da poročena ženska potuje sama?
• Zakaj srečni pari ne delijo svojega življenja na družbenih omrežjih?

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?