Sreče ni lahko začutiti. Ves čas jo imamo na dosegu roke, pa je ne znamo prijeti. Tudi okoli nas je toliko dražljajev, da si želimo vedno več, a je občutek sreče, zadovoljstva vedno krajši. Vendar obstaja nekaj, kar je še pomembnejše od sreče.
Slavni francoski pisatelj in filozof Pascal Bruckner v knjigi Nenehna vzhičenost piše: "Obstaja nekaj, kar je pomembnejše od sreče: preprosto veselje do življenja, veselje ob spoznanju, da smo na tem svetu, na zemlji, da bi doživeli bežno in noro pustolovščino."
Avtor v knjigi trdi, da zahodno družbo osvaja novo sredstvo za omamljanje. To je kult sreče. Bodite srečni! Pravi, da je ideal sreče, podedovan od razsvetljenstva, sčasoma postal resničen kredo sodobnosti, ki kulminira v zahtevi po sreči za vse. Ta, v načelu svobodomiselna zahteva, postane represivna, takoj ko se sreča preobrazi v resnično dolžnost.
Kako z bogastvom in srečo?
Rezultati različnih raziskav so odkrili le šibko povezavo med bogastvom in zadovoljstvom z življenjem, pa še to pretežno v revnejših državah. Dejstvo je, da bolj revna je država, večja je povezanost med denarjem in srečo. V revnih državah, kot sta Indija in Bangladeš, pomeni dobro finančno stanje tudi večje zadovoljstvo z življenjem. Obubožani ljudje, ki dobijo denar, postanejo bolj srečni, ker lahko zadovoljijo svoje osnovne potrebe – kupijo hrano in si zagotovijo bivališče. Ko pa je denarja dovolj za preživetje, denar več ne povečuje sreče.
Z drugimi besedami – revščina je vzrok za nezadovoljstvo, vendar bogastvo ne vodi v srečo.
Pridobivanje materialnih stvari, na primer nepremičnin ali avtomobilov, ima zgolj kratkoročen vpliv na srečo. Ker na koncu je vedno tako – ne glede na to, koliko razkošnih stvari oseba ima, resnične sreče nikoli ne doseže. Tudi z denarjem je podobno. K osebnemu zadovoljstvu posameznika naj bi dejansko premoženje prispevalo zgolj od tri do pet odstotkov. Postanejo pa v primerjavi z materialisti ljudje, ki svoj denar raje uporabljajo za pridobivanje izkušenj kot za materialne stvari, ob pridobitvi večje količine denarja bolj srečni.
Toda naše mišljenje pogosto ne sega daleč in k denarju stremimo, kot da bi nam ta prinašal srečo na dolgi rok. Včasih pa denar celo pomešamo z ljubeznijo in uspehom ali želimo denar zgolj zato, da zadovoljimo ljudi okoli sebe.
So zadovoljni ljudje res boljšega zdravja? Raziskava pravi, da ...
Znanstveniki že dalj časa poudarjajo, da so zadovoljni, veseli ljudje boljšega zdravja kot tisti, ki so pesimistični in pod stresom. Britanski znanstveniki so potrdili omenjene domneve.
V raziskavi so se osredotočili predvsem na biološke znake, ki se pojavljajo ob različnih razpoloženjih. V raziskavo, ki jo je vodil dr. Andrew Steptoe z univerze Collage iz Londona, so vključili tri tisoč zdravih odraslih Britancev med 50. in 74. letom.
Ugotovili so, da imajo tisti posamezniki, ki so navadno večkrat dobre volje, v telesu manj kortizola, ki je stresni hormon. Visoka raven kortizola povzroča visok krvni tlak, bolečine v želodcu in poslabša imunski sistem.
Raziskava, ki je objavljena v reviji Journal of Epidemiology, je tudi pokazala, da imajo ženske, ki so po naravi bolj vesele, v krvi manj proteinov, ki povzročajo stres. Ta je pogosto glavni krivec za mnogo obolenj, tudi okvaro srca.
Preberite še:
- 3-minutni trik s prsti, ki odpravi jezo, žalost in živčnost
- Najpogostejši znaki, bolezni in bolečine, ki jih 'pomagajo' ustvariti čustva
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem