Napetost, nemir in nesproščenost so pogoste spremljevalke marsikaterega človeka. Navadno te napetosti nastanejo kot posledica stresa. Odvečno napetost seveda lahko iz telesa odstranimo oziroma jo zmanjšamo.
Pogosto psihologi celo opazimo, da nekatere osebe sploh ne zaznajo, da so ves čas napete. Saj tako funkcionirajo že dalj časa in napetost postane del vsakodnevnih občutkov, ki se zato zdijo popolnoma normalni. Normalno se ji zdi, da so mišice pod stalno rahlo tenzijo, da so v ramenih in vratu zakrčeni, da neprestano topotajo z nogami ali izvajajo druge ponavljajoče se kretnje.
Od kod prideta napetost in nesproščenost?
Stres in stresni dogodki na posameznika delujejo na treh nivojih – na telesnem, vedenjskem in čustvenem.
Na telesnem nivoju se učinki stresa poznajo kot povišano delovanje avtonomnega (simpatičnega) živčnega sistema, ki se kaže v hitrejšem bitju srca, pospešenem dihanju, mišični tenziji, zakrčenosti in v številnih drugih telesnih znakih.
Preveč zgoščenih, intenzivnih, premočnih ali predolgo časa trajajočih stresnih dogodkov napetost, nemir in zakrčenost še dodatno povečujejo.
Kako si lahko pomagamo?
Odvečno napetost lahko iz telesa odstranimo oziroma jo zmanjšamo na dveh nivojih.
- Prvi je športno-rekreativna dejavnost, recimo tek.
- In drugi so različne relaksacijske vaje.
Mnogo ljudi uporablja en vidik odstranjevanja napetosti, nekateri celo nobenega. Seveda je najbolje, če kombiniramo oba načina.
Zakaj tek?
Vsaka fizična aktivnost spravi telo v specifična fiziološka, telesna stanja. Če smo močno napeti in se spravimo v telesno aktivnost, je telo primorano spremeniti svoja stanja in jih prilagoditi fizični aktivnosti.
Ob teku sicer številni poročajo, da odklopijo misli in da se sprostijo. Vse to že drži in res je tudi, da s tekom iz telesa odstranimo odvečno napetost, a to ni dovolj. Napetost delno odstranimo, a se ne sprostimo na mentalni in telesni ravni. Zakaj?
Pri teku je naša pozornost usmerjena navzven, na okolico, in ne na lasne občutke in telesna stanja. Le malo ljudi se zaveda, kako pomembno je svojemu telesu in mislim prisluhniti, usmeriti pozornost vase in z relaksacijskimi vajami doseči sproščenost.
Kako?
Obstaja veliko različnih psiholoških tehnik sproščanja, a ena izmed najpogosteje uporabljanih je avtogeni trening.
Malo ljudi ve, da je avtogeni trening znanstvena metoda, ki se uporablja pri različnih somatskih motnjah, prav tako pa tudi pri številnih težavah psihološkega izvora.
Bistveno pri avtogenem treningu je, da usmerjamo pozornost z zunanjega sveta vase. To omogoča boljše samoopazovanje in prepoznavanje lastnih čustev in stanj. Avtogeni trening ima pozitivne učnike na soočanje s stresom in niža negativne fiziološke odzive telesa na stres.
Avtogeni trening je oblika globokega sproščanja, kjer poskuša oseba stanje sproščenosti izzvati sama. Pri vajah se uporablja sposobnost lastne sugestibilnosti. Oseba, ki izvaja avtogeni trening, ima občutek, da je vse v njenih rokah, ker je hkrati dajalec in prejemnik sugestij.
Lahko pa za začetek avtogeni trening poenostavimo in malo preoblikujemo od klasičnega in se za začetek pustimo, da nas skozi vaje vodi strokovnjak. Poznejši cilj je, da zna uporabnik sam izzvati občutke telesnih stanj, kot sta teža in toplota, in pri tem postaja vedno bolj sproščen. Na te občutke sproščenosti se vežejo še različna gesla in sugestije (miren sem, sproščen sem, zvečer trdno zaspim, samozavesten sem ...) in jih s tem še dodatno 'shranimo' v spomin.
Avtogeni trening je sestavljen iz šestih hierarhično sestavljenih vaj: vaje za težo, vaje za toploto, vaja za srce, vaja za dihanje, vaja za trebuh in vaja za glavo oziroma čelo. Med vsemi vajami lahko uporabnik dodaja svoje sugestije in gesla.
Če želite preizkusiti, kako izgleda modifikacija avtogenega treninga pod vodstvom dr. Mateja Tuška, lahko poslušate priložen avdio posnetek.
Navodila za vajo
Udobno se namestite (leže, sede z oporo za vrat (naslonjaču) ali aktivno sede, tako da spustite glavo na prsi), zaprete oči in poskušate čim bolj slediti navodilom v videu.
Morda vam bo na začetku težko, misli vam bodo uhajale, zmotila vas bo vsaka malenkost, a se nič ne dajte. Le vztrajajte. Vedno lažje vam bo in ob redni vaji boste osvojili že tolikšno mero regulacije, da se boste znali sprostiti tudi sami stresni situaciji.
Eva Kovač, psihologinja