To so stavki, ki lahko otroka zaznamujejo za vse življenje...
Pri vzgoji otrok je pomembno, da pazljivo izbiramo besede, ki jih uporabljamo v vsakdanji komunikaciji. Nekateri stavki, ki morda zvenijo kot dobronamerni nasvet, lahko dolgoročno v otroke vnašajo občutek negotovosti in nesposobnosti. Tukaj je pet fraz, ki lahko negativno vplivajo na otrokovo samozavest in mu odvzamejo občutek varnosti.
Ne spreglejte:
- Dolžina prstov lahko nakazuje na resne psihične težave: kateri izmed vaših prstov je najdaljši?
- Par se je šele po 9 letih spomnil odpreti poročno darilo: to, kar ju je pričakalo, ju je povsem šokiralo
"Jaz vem bolje od tebe"
Izjave, kot so "Jaz vem/znam bolje od tebe" ali "Sem ti rekel-/a", pogosto izhajajo iz najboljših namenov – želimo, da naši otroci ne ponovijo istih napak, kot smo jih naredili sami. A taki stavki omejujejo otrokovo zmožnost, da samostojno sprejema odločitve in pridobiva lastne izkušnje. Hkrati mu odvzamejo zaupanje v lastno presojo.
Namesto tega pokažimo podporo in razumevanje brez očitkov. Namesto: "Sem ti rekel/-a" lahko raje rečemo kaj takega: "Vsi delamo napake in se iz njih učimo. Poglejva skupaj, česa se lahko naučiva iz te izkušnje."
"Kaj bi sploh brez mene?"
Ta fraza lahko hitro škodi otrokovi samozavesti in vlije občutek, da je otrok odvisen od zunanje pomoči. Namesto, da bi otroku pokazali, da je močen in sposoben, ga prepričujemo, da brez naše pomoči ne bo zmogel.
Namesto tega stavka pokažimo otroku, da verjamete v njegove sposobnosti. Rečemo lahko nekaj v stilu: "Prepričan/-a sem, da se boš znašel, a sem tukaj, če potrebuješ pomoč."
"Kako si lahko tako neumen?"
Uporaba teh besed povzroči občutek sramu in ničvrednosti. Otroci delajo napake in se učijo s poskusi, vendar jih takšni stavki lahko odvrnejo od nadaljnjih poskusov, saj se bodo bali zasmehovanja ali kritike.
Namesto kritike poskusimo razumeti, zakaj je prišlo do napake. Lahko rečemo kaj podobnega, kot: "Vidim, da ti ni uspelo. Kaj misliš, da bi lahko naslednjič naredili drugače?"
"Premlad/prestar si, da bi tako govoril z mano!"
Ko otroku odvzamete pravico, da izrazi svoje mnenje, mu sporočate, da njegovo mnenje ni pomembno. To lahko vodi v občutke negotovosti in izolacije, saj se otrok ne počuti kot enakovreden član družine.
Namesto tega lahko rečemo: "Povej mi, kako se počutiš. Rad/-a bi razumel/-a tvoje misli." Ta pristop otroku pomaga, da se počuti slišanega in spoštovanega.
"Uničil si mi življenje"
Izjave, ki nakazujejo, da je otrok vzrok naših težav, lahko dolgoročno vplivajo na njegovo samozavest. Tak stavek ni le nepravičen, ampak lahko povzroči občutek krivde pri otroku.
Seveda otroku lahko izrazimo svoje občutke, a zanje prevzamimo odgovornost: zavedajmo se, da otrok ni kriv za to, kar čutimo mi. Otroku lahko denimo rečemo: "Včasih se počutim izčrpano, vendar to ni nikakor povezano s tabo. Ti si moja sreča in vedno bom tukaj zate."
Ta nežnejši in bolj premišljen pristopi lahko pomagajo otrokom, da odrastejo v samozavestne, zadovoljne in samostojne ljudi.
Vir: krstarica.com
