Otrok in neprimerno vedenje: Zakaj ne bi smeli uporabljati groženj v stilu 'če ..., potem ...!'

28. 3. 2022
Deli
Otrok in neprimerno vedenje: Zakaj ne bi smeli uporabljati groženj v stilu 'če ..., potem ...!' (foto: Profimedia)
Profimedia

Takšna vzgoja je slaba tudi zato, ker preprosto ne deluje! Lahko se obrne proti vam in spodbudi še več slabega vedenja, ne manj, piše psihologinja dr. Nancy Darling.

Zagotovo ste že slišali starša groziti: »Če takoj ne prideš sem in se obuješ, grem brez tebe!« ali »Če takoj ne nehaš vpiti/postaviš igrače nazaj …, bo prišel policaj. Poglej, že gre!« ali »Če ne boš delal domačih nalog, ne greš z nami ...« Pa tudi naslednja vam je verjetno znana: »Če takoj ne nehaš brcati v naslonjalo sedeža, te bom postavil iz avta!«

Ste tudi sami že rekli kaj podobnega svojemu otroku?
Profimedia

Vzorec neučinkovitega starševstva – kombinacija groženj, ki niso nikoli izvršene, nestalnega kaznovanja, nenaklonjena interakcija, otrok, ki ne odneha zlahka – sproži cikel interakcij, v katerem pravzaprav otroci urijo svoje starše, da odnehajo, sami pa postanejo prestopniki, razloži dr. Nancy Darling. To se nato prenese v šolo, kjer se tudi učitelji pogosto umaknejo, ko se otrok obnaša neprimerno.

Grožnje so precej tipične za starše, ki so bodisi oblastni ali pa permisivni:

  • grožnje so precej ekstremne,
  • niti en starš jih ne bi mogel izvršiti,
  • otrok ve, da starš tega ne bo storil,
  • starš se prvi umakne.

To se navadno zgodi:

  • Če starš besede izreče, preden razmisli o svoji strategiji;
  • Če je otrok dovolj močan, da se postavi staršem po robu. Otroci reagirajo različno: nekateri se bodo soočili z grožnjo, drugi se bodo razburili in umaknili. Bolj svojeglavi otroci se bodo verjetneje vključil v to vrsto cikla, saj preprosto ne bodo odstopili;
  • In vse skupaj se stopnjuje, vsakič, ko se starš umakne.

Kar je pri tem najbolj žalostno, pogosteje se je dogajalo, več verjetnosti je, da se bo ponavljalo tudi v prihodnosti, piše dr. Darling.

Profimedia
Tudi nemški svetovalec za vzgojo otrok Ulric Ritzer-Sachs meni, da takšne grožnje niso nikoli dobra ideja, in dodaja še, da se starši, ki jih postavljajo, zavajajo glede njihove učinkovitosti. 

Opomni tudi na naslednje:

Grožnje in izsiljevanje, ki se ne ponavljajo pogosto in so bolj izjema kot pravilo, verjetno ne bodo imele velikega vpliva na otrokov razvoj in njegovo dojemanje resničnosti in življenja, če pa bo vsa vzgoja temeljila na takšnih metodah, bo to na otroku pustilo pečat.
Če grozite s kaznijo, jo morate hitro izvesti in to se mora jasno nanašati na določeno dejanje oz. odsotnost tega.

»Z grožnjo, da ga boste vrgli iz avtomobila, pa otroka samo strašite. To nima učinka,« pravi Ritzer-Sachs.

Grožnje niso oblika discipline in najpogosteje ne ponujajo nobenega vpogleda v to, zakaj je otrokovo vedenje pravzaprav neprimerno. Prav tako ne dajejo priložnosti, da se vedenje popravi in niso povezane z vrednotami.

»Otroka le strašite v upanju, da se bo njegovo vedenje spremenilo.«

Profimedia

Na neki točki vam bo zmanjkalo vedno bolj drastičnih groženj ali pa ne bodo imele več učinka, na katerega upate, še pravi. »Konec koncev, kako bi se odzvali, če bi vam otrok rekel: »V redu, stori že to!«

Če torej otroku grozite z nečim, česar ne izvršite, s tem niste dosegli nič. Otrok vam bo prenehal verjeti in vse prihodnje grožnje bodo neučinkovite. Zato je zelo pomembno, da smo pri izvrševanju kazni dosledni, kar pomeni, da se ne pogajamo o dolžini kazni, pomilovanju itn.

Po mnenju Ritzer-Sachsa je zatekanje k scenariju 'če …, potem …' učinkovito, kadar je njegov cilj naučiti otroka nekega pravila, omejitve ali norme, na primer, ko je treba določiti jasna pravila o uporabi mobilnega telefona.

Ta način lahko uporabimo tudi za opozarjanje na neželene posledice neprimernega vedenja, kot je, »če ne boš opravil domačih nalog, boš v šoli v težavah«.

In še ena pomembna opomba iz strani strokovnjaka – nikoli ne smemo kaznovati otroka na način, ki mu preprečuje, da bi izpolnil osnovne potrebe, na primer »danes zate ne bo večerje!«

Prirejeno po: www.psychologytoday.com, /www.bke.de, www.dailysabah.com

Preverite še:

Ali pa:

Novo na Metroplay: "Življenje nam prek izzivov želi nekaj povedati" | Dejan in Tamara - Pot do spremembe