V novi študiji, objavljeni v PLOS Biology, so raziskovalci odkrili, da imajo človeške solze izjemno sposobnost zmanjšanja agresije pri moških. Ta ugotovitev ne izpodbija le dolgotrajnega prepričanja, da so solze le za zaščito oči, ampak tudi nakazuje, da igrajo pomembno vlogo v človeški družbeni interakciji.
Študijo je motivirala dolgoletna skrivnost, kaj je namen človeških čustvenih solz. Medtem ko je Charles Darwin nekoč mislil, da je jok naključna posledica evolucije, so novejše raziskave pokazale, da bi solze lahko služile kot oblika družbenega kemosignaliziranja – način prenosa kemičnih signalov med posamezniki.
Preberite še:
- Najlepše filmske ljubezenske zgodbe – neskončno romantične in nežne, a tudi žalostne (VIDEO)
- Kakšne so psihološke posledice laganja za lažnivca
Medtem ko glodalci uporabljajo solze na ta način, ni bilo jasno, ali imajo ljudje podoben sistem, še posebej, ker ljudje nimajo specializiranega vohalnega sistema, ki ga glodalci uporabljajo za ta namen.
Človeško vedenje
"Zanima nas človeško vedenje, kaj nas prisili, da počnemo stvari, zakaj in kako," je povedal avtor študije Noam Sobel, direktor Weizmann Vohalne raziskovalne skupine (Weizmann Olfaction Research Group).
"Znotraj te zelo velike slike je manjša slika, ki jo preučujemo, tema, imenovana 'kemična komunikacija'. Ljudje, tako kot vsi kopenski sesalci, sporočamo pomembne informacije s telesnim vonjem, to pa vpliva na vedenje. Zanima nas razumevanje teh kemikalij in posledično vedenje, vključno z njihovimi možganskimi mehanizmi."
Serija treh poskusov
Raziskovalci so izvedli serijo treh poskusov, da bi raziskali potencialno vlogo človeških solz pri prenašanju družbenih kemičnih signalov, pri čemer so se posebej osredotočili na njihov vpliv na moško agresijo. Ti poskusi so bili zasnovani za raziskovanje različnih vidikov tega pojava, od vedenjskih odzivov do aktivacije specifičnih vohalnih receptorjev in končno do odziva možganov na te signale.
"Ena stvar, ki nam je všeč pri tej študiji, je, da združuje tri ravni preiskave: vedenje, slikanje možganov in molekularna biologija. Ne poznamo nobene prejšnje študije, ki bi združevala te tri ravni v eni študiji pri ljudeh," je Sobel povedal za PsyPost.
Prvi poskus
V prvem poskusu je sodelovalo 31 zdravih moških. Za izvedbo študije so zbrali solze šestih žensk, ki so zlahka jokale ob gledanju žalostnih filmov. Te solze so bile nato uporabljene kot primarni dražljaj v poskusu.
Za nadzor so ženskam po licih kapljali fiziološko raztopino (raztopino slane vode) in jo zbirali. Moški udeleženci so bili izpostavljeni solzam ali fiziološki raztopini v dvojno slepi nastavitvi, kar pomeni, da niti raziskovalci niti udeleženci niso vedeli, katera snov se testira v danem trenutku.
Med poskusom so moški vohali solze ali fiziološko raztopino in nato igrali igro, namenjeno merjenju stopnje njihove agresije. Ta igra, znana kot Paradigma agresije z odštevanjem točk, je vključevala sprejemanje odločitev, povezanih z denarjem, ki bi lahko izzvale agresivne odzive.
Ugotovitve so bile osupljive: izpostavljenost solzam je povzročila 43,7-odstotno zmanjšanje agresije med udeleženci v primerjavi s tistimi, ko so bili izpostavljeni fiziološki raztopini.
Sobel je dejal, da je bil presenečen, ko je opazil velik učinek. "40-odstotno zmanjšanje ni nekaj, kar se običajno vidi v laboratorijskih nastavitvah," je pojasnil.
Solze vsebujejo kemični signal.
Drugi poskus
V drugem poskusu je ekipa premaknila fokus, da bi razumela, kako človeško telo zazna in obdela te solzne signale. Preizkusili so 62 različnih človeških vohalnih receptorjev – beljakovin, odgovornih za zaznavanje vonjav – z uporabo celičnega sistema. Cilj je bil ugotoviti, ali se kateri od teh receptorjev posebej odzove na zbrane solze.
Tokrat so raziskovalci ugotovili, da so štirje od 62 receptorjev pokazali reakcijo na solze. Ti receptorji se niso odzvali na kontrolno fiziološko raztopino. Ta rezultat kaže, da so določeni receptorji v človeškem nosu sposobni zaznati signale iz solz, čeprav same solze nimajo opaznega vonja.
"Prav tako je bilo presenetljivo izvedeti, da se lahko receptorji za vohalni sistem odzovejo na solze kljub pomanjkanju vonja," je povedala avtorica študije Shani Agron, doktorska študentka na Weizmannovem inštitutu za znanost."
Sesalci kemične signale večinoma prejemajo prek akcesornega vohalnega sistema, ljudje pa imamo le primarni vohalni sistem. To odkritje je prvo te vrste in nakazuje, da ima lahko primarni vohalni sistem pri ljudeh bolj raznolik nabor funkcij, kot so verjeli doslej.
Tretji poskus
Tretji poskus je vključeval 33 moških in uporabil funkcionalno magnetno resonanco (fMRI), da bi preučil odziv možganov na solze. Tako kot v prvem poskusu so bili udeleženci izpostavljeni solzam ali fiziološki raztopini, nato pa so igrali igro za merjenje agresije. Vendar so tokrat spremljali njihovo možgansko aktivnost.
Ta poskus je razkril subtilne, a pomembne spremembe v možganski aktivnosti. Ko je bil izpostavljen solzam, je prišlo do zmanjšane aktivnosti v predelih možganov, ki so običajno povezani z agresijo. Poleg tega so solze povečale povezljivost med predeli možganov, ki sodelujejo pri obdelavi vonjav, in tistimi, ki so vključeni v agresijo.
Rezultati teh poskusov kažejo, da bi lahko človeške solze igrale ključno vlogo v družbenih interakcijah, zlasti pri zmanjševanju agresije. To se ujema s konceptom, da je čustveni jok lahko sredstvo neverbalne komunikacije, ki pomembno vpliva na vedenje drugih, zlasti v interakcijah na blizu.
Ugotovitve zagotavljajo tudi vpogled v povezavo med občutkom za vonj in družbenim vedenjem, kot je agresija.
"Solze vsebujejo kemični signal, ki zmanjšuje agresijo, in ta mehanizem je skupen mnogim sesalcem," je dejal Sobel. "Odgovorili smo na zelo osnovno vprašanje: kakšen je funkcionalni namen čustvenih solz?"
Učinek solz na ženske pa zaenkrat ostaja še neraziskan.
Kaj pa moške solze?
Kljub tem ugotovitvam ima študija omejitve. Testiran je bil na primer le del človeških vohalnih receptorjev, kar je pustilo možnost, da bi se več receptorjev lahko odzvalo na solze. Poleg tega je študija vključevala samo moške udeležence, učinek solz na ženske pa ostaja neraziskan. Poleg tega je lahko nelagodje in edinstveno okolje MRI skenerja v tretjem poskusu vplivalo na odzive udeležencev.
Prihodnje raziskave bi lahko vključevale testiranje celotnega spektra vohalnih receptorjev, raziskovanje učinka solz na ženske in iskanje načinov za premagovanje omejitev, ki jih predstavlja okolje MRI. To bi zagotovilo bolj celovito razumevanje vloge, ki jo imajo solze pri človekovem socialnem signaliziranju in vedenju.
"Nismo preučevali odziva pri udeleženkah," je pojasnil Sobel. »Nismo, ker je to neverjetno 'drag' eksperiment za izvedbo. Drago v sredstvih, še toliko dražje v času (ki je tudi denar). Zato smo želeli začeti tam, kjer smo imeli večje možnosti za učinek. Vedeli smo, da vohanje solz znižuje testosteron, znižanje testosterona pa bolj vpliva na agresijo pri moških kot pri ženskah, zato smo začeli z njimi. Vendar pa moramo zdaj ponoviti pri ženskah, da dobimo popolnejšo sliko tega vedenja.«
»Druga skrb, ki jo je vredno omeniti, je, da je od vsega, kar vemo o možganskih mehanizmih takšnega vedenja, hipotalamus ključni akter. Vendar pri slikanju naših možganov nismo opazili nobenih hipotalamičnih učinkov. To je zaskrbljujoče glede naše metodologije slikanja.«
"Naš ključni fokus je zdaj najti aktivne molekule v solzah," je dejal Sobel. »Kaj je tisto v solzah, kar poganja učinke? Če najdemo molekulo(e), ima to lahko pomembne klinične posledice in aplikacije."
Avtorji študije »Kemični signal v človeških ženskih solzah zmanjšuje agresijo pri moških« so bili Shani Agron, Claire A. de March, Reut Weissgross, Eva Mishor, Lior Gorodisky, Tali Weiss, Edna Furman-Haran, Hiroaki Matsunami in Noam Sobel
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem