Koncentracijo lahko razumemo kot osredotočenost na neki predmet, dogodek ali idejo. Je proces, ki zahteva kar nekaj časa in truda in ima samo določeno količino energije. Lahko pa jo prek določenih vaj izboljšamo. Koncentracijo je treba, podobno kot različne druge veščine, trenirati.
Pozornost oz. koncentracija se v športu različno kaže
Nazorno jo lahko primerjamo z žarometom, ki je v naši glavi. Mi pa smo tisti, ki aktivno osvetljujemo, snemamo in režiramo tisto, kar smo izbrali oz. posneli. Svetlobni žarek žarometa po naši želji oz. potrebi osvetljuje točno tisto, kar nas zanima. Gre torej za koordinacijo nekih aktivnosti.
Širši pojem je pravzaprav pozornost, koncentracija pa na neki način predstavlja intenziteto osredotočenosti te pozornosti.
V popolni koncentraciji smo osredotočeni na eno samo stvar, vse preostale misli so izključene. Prihodnosti in preteklosti ni, sva samo sedanjost in jaz.
Proces koncentracije pozornosti zahteva od osebe kar nekaj časa in truda.
Če smo dobro izurjeni, znamo pozornost spretno in hitro usmerjati v različne predmete in dogodke. Enkrat poudarimo en detajl, drugič drugega. Vsakemu lahko naklonimo določeno intenziteto pozornosti ustrezno dolgo. Pravimo, da gre za prestavljanje pozornosti.
To prestavljanje pozornosti pa ne predstavlja raztresenosti, to so premiki pozornosti, ki so podrejeni posamezniku in niso distraktorji. Tega prestavljanja pozornosti se mora oseba naučiti. Kdor ne zmore prestavljati pozornosti dovolj hitro in učinkovito, ker ga je prejšnji predmet ali dogodek preveč priklenil nase, ni sposoben vzpostaviti dovolj visoke koncentracije pozornosti na naslednji dogodek. Rezultat so seveda napake.
Najlepši primer lahko prikažemo na športu. Če želi športnik na tekmi dobro opraviti nalogo, mora predhodni del naloge takoj pozabiti in se na novo osredotočiti na del, ki prihaja.
Tudi v vsakdanjem življenju je dobro, če je naša koncentracija dobra oz. jo znamo dobro nadzorovati, saj nam je tako veliko lažje pri opravljanju dela, natančnih nalogah, branju ali učenju.
Naša koncentracija ima samo določeno količino energije
Ustrezen način dela z njim zahteva racionalno porabo energije. Kdor zna pametno voditi režijo luči in ustrezno uporabljati osvetlitev in senco, zna ustrezno združiti stalnost in intenziteto pozornosti.
Stalnost in intenziteta sta medsebojno povezana. Čim višja je intenziteta pozornosti, krajše obdobje lahko na taki ravni ostaja. Visoka koncentracija pozornosti je povezana z ogromno porabo mentalne energije, ki je na določeni ravni športnikove psihofizične pripravljenosti omejena. To je izredno pomembna ugotovitev. 'Rezervoar' koncentracije je odvisen od človekove telesne in psihične pripravljenosti.
Koncentracija je povezana tudi s pojavom občutka močne duševne napetosti. Za obnovo ravnovesnega stanja po fazi intenzivne koncentracije oz. za okrevanje (recovery) sta zato nujni telesna in psihična sprostitev. Bistvenega pomena je, da si po napornem dnevu in športni aktivnosti tudi odmerimo čas za počitek in psihično sprostitev.
Pozornost oz. koncentracijo lahko prek določenih dejavnosti oz. vaj izboljšamo. Koncentracijo je treba, podobno kot različne druge veščine, trenirati.
Trening koncentracije se od kondicijskega treninga razlikuje le po tem, da največkrat poteka mentalno, in sicer z uporabo tehnik predstavljanja. Poleg teh vaj pa je za dobro koncentracijo potrebna tudi dobra fizična pripravljenost.
Utrujenost je prva, ki ruši našo koncentracijo. Zato tudi težko opravljamo neko delo, ko smo utrujeni, zlasti če od nas zahteva dobršno raven koncentracije.
Vajo koncentracije predstavljanje moža lahko poslušate tudi na @life portalu.
Sicer pa trening koncentracije, tako kot drugi treningi, zahteva vsakodnevno vajo, potrpežljivost in veliko napora. A za doseganje dobrega rezultata je vredno tudi to, kajne?
Prof. dr. Matej Tušak
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec