Odpuščanje razgrajuje stresne hormone in znižuje krvni pritisk. Glavobol in bolečine hrbta se izboljšajo, ko drugim odpustimo njihova 'hudodelstva'. Ljudje, ki opravijo s preteklostjo, okrepijo svoj imunski sistem. Odpuščanje poskrbi za vitkost! Stare zamere namreč pomenijo frustracije – te pa nas zapeljejo v hranjenje.
Bodite aktivni
Čustva potrebujejo stalno izražanje. Predvsem ko gre za jezo in razočaranje. Če ti dve čustvi zatremo, se začneta počasi kuhati in se spremenita v zoprno pošast, ki nam stalno prišepetava, da so drugi nepravični do nas, da ne smemo nikomur zaupati itd. Nehote postanemo nezaupljivi, občutljivi in na koncu sami sebe kaznujemo bolj kot tistega, ki nam dejansko povzroča takšna občutja.
Strokovnjaki v takšnih primerih radi svetujejo, da je treba lastna čustva vzeti dokaj resno in si dovoliti kratek izlet v dramatičen predal občutij. Naj se sliši še tako paradoksalno, tako je postavljen prvi temeljni kamen za raziskavo vzrokov takšnih čustev.
Vodi tudi k temu, da si postavimo pravilno vprašanje. Kot na primer: "Zakaj sem tako prizadeta? " Ukvarjanje s težavo je kot nekakšen generalni ključ za naš dušni blagor, ker tako postanemo aktivni.
Najslabše pri žalitvah in razočaranjih je namreč občutek, da smo nemočni izpostavljeni na milost in nemilost. Kdor prevzame aktivno vlogo in 'suverenost interpretacije', se osvobodi vloge žrtve. Iz zamer in razočaranj se najlažje izkopljemo ob podpori osebe, ki ji zaupamo in ki se tudi upa podati kritične ocene.
Nekateri ljudje so zelo občutljivi
(odgovori strokovnjaka)
Zakaj so nekateri ljudje tako hitro užaljeni?
Za hitro užaljenostjo se pogosto skriva pomanjkanje samozavesti. Takšnim ljudem je treba jasno povedati, da ni z njimi nič narobe in da jih nismo hoteli užaliti. Če so še naprej užaljeni, jih je treba povprašati po vzroku in jih pripraviti do tega, da malo razmislijo o sebi.
Kaj pa, če poskušajo kar naprej pritiskati na nas?
Kdor poskuša z zamerami kaznovati, manipulirati ali pa izsiljevati druge ljudi, se mora prvenstveno naučiti, da na takšen način ne bo dosegel pravega cilja. Če je po našem opravičilu še naprej užaljen, si lahko rečete: Njegova odločitev, a tudi njegov problem.
Kaj pa če takšna oseba ne muči le drugih, temveč tudi sebe?
Za prvi korak je vedno potrebne nekaj samozavesti in moči. Toda kdor užaljeno sedi v kotu in le čaka, kaznuje predvsem sebe. V takšnih primerih najbolj pomaga oseben pogovor. Pisma so smiselna le takrat, kadar oseba odkloni srečanje. Pomembno je, da ostanete pri svojem in ne naštevate napak drugega, kajti to bi vodilo le v nadaljnje prepire.