"Vrsto let sem bila pretirano ustrežljiva do drugih - tako sem se končno spremenila" (zgodba o tem, zakaj je včasih dobro reči NE)

"Kako neprimerna opazka na drugem zmenku! Vendar nisem hotela zakomplicirati situacije, zato sem se strinjala in zapeljala pogovor na drugo temo ... Oh pa še kako je bilo res. 

• Preverite tudi: TO so znaki, da imate težave s TREBUŠNO SLINAVKO

Z njim nisem več šla na zmenek, a njegove besede so mi ostale v glavi: si preveč ustrežljiva. Kako je lahko ustrežljivost slaba stvar? Poleg tega sem po poklicu komedijantka, zato je moja naloga zadovoljiti množico. Če moj nastop ne zabava množice, postane čudno in mi pusti slab priokus. 

V spletnem brskalniku sem poiskala, kaj pravzaprav pomeni biti preveč prijazen in zadovoljiti ljudi. Našla sem nekaj pokazateljev takšnega vedenja: ne moreš reči ne, pretvarjaš se, da se strinjaš, da se izogneš konfliktu, odpoveš svoje načrte ... Moji alarmi so začeli zvoniti, saj sem se našla v vseh opisih. 

V mislih sem se takoj spomnila na te stvari: nisem povedala, da sem veganka, ker nisem hotela komplicirati, lektorirala sem neko poezijo, ki me ni zanimala, ostala sem na zabavi do treh zjutraj, čeprav se nisem zabavala ...

Zavedala sem se, da rada ustrežem ljudem, vendar nisem vedela, kako zelo je to zakoreninjeno vame. 

Še več sem razmišljala o tem in prišla do spoznanja, da to počnem zato, da bi bila popularna. V šoli sem bila vse prej kot to. Počutila sem se kot zguba, dokler nisem ugotovila, da lahko nasmejim ljudi. Potem sem postala popularnejša in končno sem spletla prijateljstva. Odprl se mi je nov svet. 

Ampak kmalu me je postalo strah ...

Kaj se bo zgodilo, če rečem kaj, s čimer se ostali ne bodo strinjali? Kaj, če se spremo? Kaj, če ugotovijo, da ne vem in ne spremljam vsega, o čemer se pogovarjamo? Vse, kar sem pričela graditi, se lahko v trenutku podre. Strahovi so mi sledili tudi v delo komedijantke, kjer sem se vedno prilagajala drugim. 

Kaj je končno začelo spreminjati moje vedenje? Pravzaprav je stvar zelo preprosta. Pri svojih prijateljih sem opazila, da so ljubeče osebe, vendar imajo hkrati svoje jasne meje in potrebe. Ko sem jih tako opazovala, sem se začela zavedati, da nisem slaba oseba, če ne ustrežem čisto vsem. 

Če se neham truditi, da bi ustregla čisto vsem, lahko izboljšam svojo anksioznost in odnose ter neham početi stvari, ki jih ne maram. 

Začela sem z majhnimi koraki. Najprej sem iz elektronskih sporočil za moje nastope in v pogovorih začela brisati opravičila, ker se nisem imela za nič opravičiti. Potem sem se naučila, kako prijazno zavrniti ponudbe, ki mi niso ustrezale ali zanje nisem imela časa. Vedno sem ohranila prijaznost, ampak sedaj sem postavila svoje meje. 

Potem sem začela pozorneje opazovati svoje reakcije. Sem se z nečem strinjala le zato, da ustrežem, ali mi je bilo resnično všeč? Kako sem se počutila?

Moj napredek se je zelo pokazal tudi pri zmenkih. Nehala sem iskati trapaste izgovore, zakaj se z nekom ne morem več videti in vsekakor se nisem opravičevala. Zahvalila sem se za lep večer in razložila, da sem se imela lepo, ampak ne čutim, da bi med nama preskočila iskrica. Nisem poslala ankete, da bi vprašala, kako so se osebe počutile, vendar sem prepričana, da je to veliko bolje od vseh izgovorov o moji mački, ki mi trenutno preprečuje, da se zapletem v razmerje. 

Sedaj razumem, da ustreči nekomu ni nekaj najboljšega, kar lahko narediš. Bolje je biti odkrit in iskren. Bolje je postaviti meje in komunicirati, ne da se bojiš konflikta. 

Vesela sem, da je nekdo izpostavil mojo slabo navado, čeprav je bilo resnico težko sprejeti. Upam, da so se ljudje navadili in sprijaznili z novo mene, v nasprotnem primeru pa to (žal) ni moj problem. 😉"

Vir: Metro

Novo na Metroplay: "Vse več mladih zboli za rakom" | Klara Čampa