Depresija ni le bolezen odraslih, ampak za njo zbolevajo tudi mladi – mladostniki in otroci. Pravočasno prepoznajte znake.
V mladostništvu doživljajo polno sprememb, tako na telesni kot na psihični ravni. Na prvi poteka telesni razvoj v odraslega človeka, na drugi potekajo osamosvajanje od staršev, izoblikovanje samopodobe, identitete, razmišljanja in odločanja o prihodnosti.
Znaki depresije, ki so tipični pri mladostnikih
Ti se le malo razlikujejo od znakov bolezni pri odraslih.
- VODILNI ZNAK JE RAZDRAŽLJIVOST.
Zlasti je očitna pri otrocih in mladostnikih, ki prej niso bili tako razdražljivi, ampak bolj umirjeni in so se manj burno odzivali na okolico.
Razdražljivost, ki vznikne že pri majhnih in za nas nepomembnih stvareh, se pridružijo še pogosti napadi jeze. Mladostnik besni, se zapleta v konflikte, ki vsebujejo veliko jeze – z domačimi, zlasti starši, ko kaj zahtevajo, prepovejo, z brati, s sestrami, pa tudi z vrstniki.
Krivdo zvračajo na druge, pa tudi sami se počutijo zelo krive.
- SO ZAGRENJENI, V SEBI ČUTIJO PRAZNINO, ČUSTVA SO OTOPELA.
Niso se zmožni veseliti tako kot nekoč, se smejati, prevladujoča čustva, ki jih kažejo, so jeza, bes in žalost, potrtost.
- VELIKOKRAT JIH MUČIJO BOLEČINE, SLABOSTI, KI NIMAJO PRAVEGA VZROKA.
Pogosto jih bolita glava in želodec, čutijo mravljince v telesu, slabo jim je. Čutijo, da je njihovo telo oslabljeno, nimajo več take moči, kot so jo imeli, čutijo, da jim primanjkuje energije.
- MANJ KOT NEKOČ SE GIBAJO.
Šport in rekreacija jim zdaj pomenita napor in nekaj, kar nima smisla početi.
- NASTANEJO PA TUDI SPREMEMBE V RAZMIŠLJANJU.
Manj so se sposobni skoncentrirati, upade jim motivacija za stvari, ki so jih prej radi počeli – za hobije, prostočasne dejavnosti, interese in druženja z vrstniki, saj čutijo, da so drugačni od njih, poleg tega imajo občutek, da so za druge nezanimivi, nezabavni, nepomembni.
Depresivni mladostniki razmišljajo pesimistično in tako tudi gledajo na svet, glede svoje prihodnosti nimajo jasnih ambicij, želja ali pa so te zvodenele in postale nepomembne.
Lahko pa se zgodi nasprotno – da si postavljajo velike in ambiciozne cilje.
Razmišljajo tudi, da nikomur ni mar zanje, da jih verjetno nihče nima rad, da so nesposobni, manjvredni.
Starši morajo biti pozorni na kakršnekoli spremembe v vedenju
To so lahko:
- poslabšanje šolskega uspeha
- izostajanje od pouka
- zloraba drog in alkohola
- pohajkovanja
- zamenjava družbe
- pogosta odsotnost pod doma
- umik v samoto in preživljanje dni v osamljenosti in neaktivnosti
- pogost jok
- uporništvo
- agresivnost
- zanemarjanje higiene
Kam se lahko starši obrnete po pomoč?
Najdete jo pri zdravniku, psihologu za otroke in mladostnike, lahko se vključite tudi v terapevtsko skupino, obiščete družinskega svetovalca ali terapevta.
Pomembno je, da ukrepate, saj se depresija, ki ni pravočasno in pravilno zdravljena, sčasoma poslabšuje.
Svojemu otroku morate dati občutek, da vas skrbi zanj in da vam ni vseeno.
Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije
Preverite še:
ALI PA: Če počnete kaj od tega, potem sabotirate svoje življenje!
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec