Poznate znake stresa pri otrocih in mladostnikih? Tudi otroci in mladostniki v sebi nabirajo stres in ključnega pomena je, da prepoznamo znake ter jim tako lahko pomagamo obvladati ta negotov svet.
Realnost je, da se starši pogosto ne zavedajo, kako obremenjeni oziroma kako pod stresom so v resnici njihovi otroci.
Ali – kot je pokazala raziskava Ameriškega psihološkega združenja – starši pogosto podcenjujejo njegov obseg.
- 31 % staršev denimo meni, da njegov otrok ni pod stresom oz. je zelo malo. Da so redko pod stresom, je poročalo le 9 % otrok.
- Otroci v preadolescenci (30 %) in najstniki (42 %) pravijo, da imajo zaradi stresa glavobole. 13 % staršev meni, da ima zato njihov otrok glavobole.
- 39 % otrok v preadolescenci in 49 % najstnikov pravi, da imajo zaradi stresa težave s spanjem. To misli le 13 % staršev.
- 27 % otrok v preadolescenci in 39 % najstnikov poroča, da se zaradi stresa prenajedajo ali obratno, nimajo apetita. In le 8 % staršev to vedenje povezuje s stresom.
Bistveno več najstnikov kot odraslih je denimo tudi poročalo, da se je njihova raven stresa v letu 2020 povečala.
Kaj otroke najbolj spravlja v stres (glede na omenjeno raziskavo):
- 44 % mladostnikov pravi, da pritisk, da se morajo v šoli dobro odrezati.
- 30 % mladostnikov skrbi, ali je njihova družina finančno dobro preskrbljena.
- 29 % najstnikov pravi, da jih skrbi, ali bodo sprejeti na dobro fakulteto oziroma je za njih najbolj stresna odločitev, kaj bodo počeli po zaključeni srednji šoli.
- 22 % otrok v preadolescenci skrbi, ali se bodo dobro razumeli s prijatelji.
Stres torej ne bo vplival le na otroška prijateljstva ali na uspeh v šoli, temveč tudi na njihovo telesno in duševno zdravje. Kroničen stres vpliva tudi na otrokov imunski sistem in lahko poveča verjetnost za depresijo.
Znaki stresa pri otrocih in mladostnikih
Morda se vam včasih zdi, da imajo le svoje muhe, da trmoglavijo za prazen nič ali da gredo skozi puberteto … In včasih tudi res so to razlogi za neprimerno vedenje otroka.
Znaki stresa pri otrocih in mladostnikih se razlikujejo od znakov, ki jih poznamo in opazimo pri odraslih. Vsak otrok stres izraža drugače. Otroci tudi ne bodo rekli, hej, danes je za mano res stresen dan.
Zato se mora na to prilagoditi starš in se naučiti brati te znake, da jim lahko pravočasno pomaga.
Pomagalo bo tudi, če boste vodili evidenco, kako je bilo, ko je bil otrok pod stresom in kaj ga je sprožilo. Ko ima otrok slab dan (in vsak otrok ga ima) bodite pozorni: ali znaki trajajo, ali se znaki stopnjujejo, ali so prisotni tudi na drugih področjih otrokovega življenja. In ali tudi vi občutite večjo težo stresa in vas je strah?
V nadaljevanju strokovnjakinja s področja starševstva, dr. Michele Borba, našteva nekaj najpogostejših znakov stresa pri otrocih in mladostnikih:
Kot že omenjeno, ima vsak otrok ali najstnik kdaj slab dan, se ne počuti dobro itn. Zato bodite pozorni na netipična vedenja vašega otroka in na bolečine, ki jih omenja – vedenja torej, ki se odklanjajo od nekoč normalnega.
Fizični znaki:
- Glavoboli, bolečine v vratu in hrbtu,
- Slabost, driska, zaprtje, bolečine v trebuhu, bruhanje,
- Tresenje rok, potne dlani, tresenje, omotica,
- Nočno močenje,
- Težave s spanjem, nočne more,
- Spremembe v apetitu,
- Jecljanje,
- Pogosti prehladi, utrujenost.
Čustveni in vedenjski znaki:
- Novi ali ponavljajoči se strahovi; anksioznost in skrbi,
- Težave s koncentracijo; pogosto sanjarjenje,
- Nemir in razdražljivost,
- Socialni umik, nepripravljenost na sodelovanje pri šolskih ali družinskih aktivnostih,
- Slabo razpoloženje; kujanje; nezmožnost nadzorovanja čustev,
- Grizenje nohtov, vlečenje in zvijanje las, sesanje palca, stiskanje pesti, tapkanje s stopali,
- Jeza, agresivno vedenje v obliki izbruhov in podivjano vedenje,
- Regresija ali dojenčkom podobno vedenje,
- Pretirano javkanje ali jokanje,
- Oklepanje, večja odvisnost, ne spusti vas izpred oči.
Kaj pričakovati glede na otrokovo starost
Tako razloži strokovnjakinja:
Predšolski otroci
Že triletnik lahko izkusi stres, vendar lahko ostane ta izkušnja neopažena, saj tako majhni otroci svojih čustev ne znajo izraziti z besedami. Zato bodite bolj pozorni na simptome.
Stresorji vključujejo:
- Nove stvari – psi, pošasti, pajki, strah, da jih bo posesalo v odtok.
- Strah pred zapuščenostjo – kakršenkoli: odsotnost od doma, ločitev od starša ali bližnjih, da jih bo nekdo ugrabil.
Šolarji
Stresorji vključujejo:
- Javno nastopanje (na primer govor ali športni dogodek);
- Testi, ocene in šola na sploh;
- Nočno močenje postelje;
- Da bodo zadnji izbrani v ekipo,
- Razumevanje z vrstniki;
- Nevarnosti v svetu;
- Požari, vlomi, bolezni, nevihte;
- Da bodo razočarali starše.
Predvsem otroci, mlajši od 10 let, so izpostavljeni ponavljajočemu stresu.
Najstniki:
Med stresorji so lahko:
- Ocene, šola na splošno, domače naloge;
- Preveč obšolskih dejavnosti;
- Negativne misli o sebi;
- Selitev ali zamenjava šole;
- Pritiski družine, prepiri, finančne težave in napetost;
- Sprejetost med vrstniki in prijatelji;
- Ponižanje in pritisk vrstnikov;
- Opravljanje in zbadanje;
- Skrbi ob spreminjanju (razvijanju) telesa;
- Biti drugačen od drugih;
- Strah, da bo razočaral/a starše.
Primer:
- Če sumite, da stres povzročajo strašljive večerne novice, je preprosta rešitev, da jih ugasnete.
- Če vaš otrok nima časa za sprostitev, prekinite eno od obšolskih dejavnosti.
- Če ga je strah, da mu ne bo uspelo na izpitu pri matematiki in to povzroča velik stres, razmislite o inštruktorju ali kakšnem drugem načinu, kako mu pomagati.
Pomembno pa je tudi, da se otrok nauči spopadanja s stresom na zdrav način.
Vir: www.micheleborba.com
Preberite še:
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?