Joga se torej ukvarja s tem, da se vse komponente tega, kar smo, na neki način izolirajo in tako naše zavedanje, naša osredotočena pozornost dobi priložnost, da lažje ostane le na enem predmetu opazovanja.
Rekli smo že, da ko tečemo, ne teče le naše telo (ena izmed zgoraj omenjenih komponent), temveč tudi naše misli, občutki, želje, pričakovanja ... Danes se bomo ukvarjali s tisto najbolj materialno komponento – s svojim telesom.
Določeni ponavljajoči se gibi so tisti, ki oblikujejo naše telo torej naredijo močno, prožno, hitro ...ali pač ne. Načini, kako bomo pristopili k treningu česarkoli že, so tisti, ki določajo raven naše uspešnosti pri početju.
Ker je tek, tako kot druge aktivnosti, v svojem gibalnem vzorcu specifičen, se posledično s prakticiranjem teka krepijo le določene mišične strukture. Telo tekača je pogosto slabše gibljivo v predklonih (upogib trupa v kolčnem sklepu) in velikokrat je tek povzročitelj napetosti, ki jih kopičimo med lopaticami, v vratu in v ledvenem delu telesa. Ne smemo pozabiti, da so napetosti pogojene tudi z našimi preostalimi aktivnostmi, in ne le s tekom. Nekdo, ki na primer pogosto sedi za računalnikom, je zaradi specifike tega početja bolj nagnjeno k temu, da se bodo pri teku ustvarjale napetosti v zgornjem delu hrbta. Če se ukvarjate z delom, ki je telesno zahtevno, in le redko sedite, bodo vaši gibalni vzorci skupaj s tekom ustvarjali napetosti drugje, spet odvisno od narave dela in načina gibanja pri tem.
Joga uporablja telo kot eno izmed instrumentov, namenjenih umiritvi odvečnih miselnih vsebin. Danes si bomo pogledali preprost vzorec gibanja, katerega namen je v tem, da se bo telo po treningu teka raztegnilo, hkrati pa boste angažirali tudi mišičje, ki ga med tekom niste kaj pretirano uporabljali. Rezultat se nedvomno spremeni, ko je telo bolj celovito pripravljeno in mogoče boste presenečeni, ko boste odkrili, da je vaše počutje po tekaškem treningu, ki ste mu na zaključku dodali set položajev, povezanih z dihom, odlično, poleg tega pa boste odkrili tudi, da je vaš tek postal drugačen. Ne boljši, ne slabši ... preprosto drugačen.
Ko se telo uravnoteži in nesorazmerja v mišičju postanejo manj opazna, se posledično spremenijo tudi druge kvalitete našega obstoja. Ampak o tem kdaj drugič ...
Predlagam, da z zaporedjem štirih položajev, ki naj tekoče tečejo v ritmu vašega diha, zaključite svoj trening. Mogoče to storite zunaj, mogoče doma v kopalnici, preden skočite pod osvežujočo prho. Lokacija naj ne vpliva na kakovost vaše osredotočenosti in čvrst namen, da bo vaše gibanje res skladno z dihom. Vsekakor je priporočljivo, da je telo še ogreto, ko se lotite zaporedja, ki ga bomo poimenovali vinjasa.
Začnemo v položaju deske.
Močno raztegnemo svoje telo, poiščemo občutek, da z vrhom glave bežimo od svojih pet. Roki iztegnemo in ramena vlečemo nazaj k svoji medenici. Poiščemo občutek, da grodnico (kost na sredini prsnega koša) dvigujemo proti grlu. Napnemo trebušne mišice. V tem položaju globoko vdihnemo in se z izdihom spustimo v položaj sklece. Bodite pozorni, da boste telo ohranili angažirano v celoti, ne gre le za gib, kjer ste osredotočeni na prsi, ramena ali triceps. Med spuščanjem v skleco se zavedajte zavestne napetosti celega telesa, trupa, zadnjice in stegen. Poiščite občutek, da se CELOTNO telo spušča v skleco, in ne le zgornji del. Ko je izdih končan in telo v spodnjem položaju sklece, dopustite, da z vdihom potisnete glavo naprej in navzgor v položaj psa.
Napnite stegna, zadnjico, raztegnite trebušno steno, potisnite rameni nazaj in roki v podlago. Ne visite v položaju, temveč bodite prijetno enakomerno napeti kot struna! Roki se pri tem gibu iztegneta. Prehod med spodnjim položajem sklece v položaj psa je pot, kjer pete začnejo gib, in kakor domine, ki jih položite v kačo, frcnete in opazujete, kako se kača ruši od impulza vašega prsta proti koncu in pete so tiste, ki posledično premikajo naprej vaša kolena, kolke, medenico, hrbtenico, ramenski obroč in vašo glavo.
Kdaj stegnete roki? V trenutku, ko je komolec v spodnjem položaju sklece nad zapestjem, se roki začneta stegovati in s tem poskrbita, da se težišče telesa ne prenese preveč naprej in hkrati s stegovanjem povzročimo to, da se zapestje ne premakne v položaj, kjer bi v njem povzročili bolečino.
Iz položaja psa se z izdihom premaknete v položaj strešice. 
Če težko zadržite iztegnjen trup, predlagam, da pokrčite koleni do te mere, da boste z lahkoto poiskali občutek, da poglabljate podlago pod svojimi rokami in posledica tega naj bo, da se vaša zadnjica čim bolj odmika od dlani.
Da bo izvajanje zaporedja bolj preprosto, si oglejte, kako se ga je v videu lotil naš Mito. :-)
Celotno zaporedje ponovite vsaj šestkrat, po želji tudi večkrat. Predvsem pa sledite svojemu dihu. Ta je namreč kot popkovina, ki nas veže na življenje ...
Robert Hönn, E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher) je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).
Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon, nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.